Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (8.401-8.425)
- nèobhóden -dna -o prid. (ȅ ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti ♪
- nèobičájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena ♪
- nèobrabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv ♪
- nèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo ♪
- nèobstòj -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
- nèobstójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
- nèobtesán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan ♪
- nèobvéznost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi ♪
- nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
- nèodgovórnost -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
- nèodklonljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪
- nèodkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
- nèodkrítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
- nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
- nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
- nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
- nèodvísnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki ♪
- nèodvračljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neodvrnljiv, neizogiben: neodvračljiva nesreča / neodvračljiva smrt, usoda ♪
- nèodvráten -tna -o prid. (ȅ-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda ♪
- nèogíbnost -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
- nèokován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico ♪
- nèokúžen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen ♪
- neologízem -zma m (ȋ) lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme ♪
- nèomadeževánost -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni ♪
8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501