Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (8.401-8.425)



  1.      nèobhóden  -dna -o prid. ( ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti
  2.      nèobičájen  -jna -o prid. (-) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena
  3.      nèobrabljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv
  4.      nèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo
  5.      nèobstòj  -ôja m (- -ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju
  6.      nèobstójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodpornekem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja
  7.      nèobtesán  -a -o prid. (-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan
  8.      nèobvéznost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi
  9.      nèodgonetljív  -a -o prid. (- -í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile
  10.      nèodgovórnost  -i ž (-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe
  11.      nèodklonljív  -a -o prid. (- -í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost
  12.      nèodkrít  -a -o prid. (-) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati
  13.      nèodkrítost  -i ž (-) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed
  14.      nèodložljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj
  15.      nèodréšen  -a -o prid. (-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji
  16.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  17.      nèodvísnež  -a m (-) ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki
  18.      nèodvračljív  -a -o prid. (- -í) star. neodvrnljiv, neizogiben: neodvračljiva nesreča / neodvračljiva smrt, usoda
  19.      nèodvráten  -tna -o prid. (-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda
  20.      nèogíbnost  -i ž (-) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe
  21.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  22.      nèokován  -a -o prid. (-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico
  23.      nèokúžen  -a -o prid. (-) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen
  24.      neologízem  -zma m () lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme
  25.      nèomadeževánost  -i ž (-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni

   8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA