Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (801-825)


  1.      glásbenokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na glasbeno kritiko: glasbenokritični poskus / glasbenokritična osebnost ♪
  2.      glásbenopedagóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura ♪
  3.      glásbenoprosvéten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) glasbenopedagoški: glasbenoprosvetno delo ♪
  4.      glásbenovzgójen  -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode ♪
  5.      glásbenozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis ♪
  6.      Gláuberjev  -a -o [glau̯b-] prid. (á) kem., v zvezi Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov: predpisati za odvajalo Glauberjevo sol ♪
  7.      globél  -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src 2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli ♪
  8.      globélica  -e ž (ẹ̑) star. jamica, vdolbinica: globelice na licih ♪
  9.      glôben  tudi glóben -bna -o (ō; ọ̄) pridevnik od globa: ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ♪
  10.      globéti  -ím nedov. (ẹ́ í) brezoseb., zastar. udirati se, ugrezati se: na močvirju jim je hudo globelo ♪
  11.      glóbetrôtter  -ja [globtroter] m (ọ̑-ȏ) knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik: bil je pravi globetrotter, saj je prepotoval že skoraj ves svet ♪
  12.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo ♪
  13.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
  14.      góbec  -bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu ∙ nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila ♪
  15.      gobelin  -a [-belín tudi -blên] m (ȋ; ȇ) ročno tkana stenska slika z umetniškimi, zlasti figuralnimi upodobitvami: dvorano so krasile freske in gobelini; dragoceni gobelini; gobelini z lovskimi prizori // tkanina z ročno ali strojno vtkanimi slikami ali cvetličnimi vzorci: prevleči naslanjače z gobelinom ♪
  16.      gobelinka  -e [-belín- tudi -blên-] ž (ȋ; ȇ) tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov ♪
  17.      gobelinski  -a -o [-belín- tudi -blên-] prid. (ȋ; ȇ) nanašajoč se na gobelin: gobelinske delavnice ♦ obrt. gobelinski vbodi vbodi, ki posnemajo tkalsko tehniko pri gobelinu ♪
  18.      gobezdáč  -a m (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači ♪
  19.      gobezdálo  -a s (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo // nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši ∙ nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči ♪
  20.      gobezdánje  -a s (ȃ) glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje ♪
  21.      gobezdáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški ♪
  22.      gobezdáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti ♪
  23.      gobezdàv  -áva -o prid. (ȁ á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav ♪
  24.      gobezdávec  -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
  25.      gobezdávost  -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA