Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (8.001-8.025)


  1.      napadálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost napadalnega človeka: svoje napadalnosti ni prikrival; krotiti otrokovo napadalnost / napadalnost zveri / napadalnost imperializma / ekspr. družbenokritična napadalnost pesmi ♪
  2.      napadálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na napadalce ali napadanje: napadalska besnost / napadalski oddelki napadalni oddelki ♪
  3.      napájanje  -a s (ā) glagolnik od napajati: skrbeti za krmljenje in napajanje živine; posoda za napajanje / napajanje parnih kotlov / napajanje z električno energijo ♪
  4.      nápak  prisl. (ȃ) raba peša izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: napak meriti, zapisati; dobro pleza, nikoli ne stopi napak; napak je storil, ko je odgovarjal / če je kaj napak, popravi // v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ta misel ni napak; ne bi bilo napak zate, če bi to storil ● ekspr. fant ni napak ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; ekspr. ne godi se mu napak godi se mu dobro; pog. napak mu hodi, ker nima šol povzroča težave; neskl. pril.: star. staviti na napak karte ♪
  5.      napálm  -a m (ȃ) kem. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih soli, ki gori z močnim plamenom: polniti zažigalne bombe z napalmom / opekline od napalma; neskl. pril.: voj. napalm bomba ♪
  6.      napásti  -pádem dov., stil. napàl napála (á ā) 1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: sovražnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi 2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen 5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci 6. redko zapasti: napadlo je pol metra snega ● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti napáden -a -o: napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnico ♪
  7.      napeljáti  -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje // načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje 2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo // nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati 3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve 4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv ● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev napelján -a -o: skozi zid napeljan kabel ∙ ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev ♪
  8.      napeljáva  -e ž (ȃ) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona ♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava 2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto ♪
  9.      napeljávati  -am nedov. (ȃ) napeljevati: napeljavati kabel / napeljavajo elektriko in telefon / skušal jo je razvedriti in je zato pogovor napeljaval na druge stvari / napeljavala ga je, naj ji pove kaj več o sebi ♪
  10.      napénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal 3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje: obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje // nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja 4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin ● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati ◊ anat. napenjati glasilke napénjati se ekspr. 1. knjiž. dvigati se, naraščati: reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove // redko vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg 2. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja // truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril 3. bahati se, postavljati se: pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je napenjajóč -a -e: obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma ♪
  11.      napérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperjati puške v demonstrante 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: naperjati daljnogled proti čemu / ekspr.: rad je naperjal zbadljive besede proti njemu; naperjati javno mnenje proti takim vzgojnim metodam / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperjati korak proti komu; naperjati pogled v koga ♪
  12.      napéti  -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti 3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih // nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo 4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren ● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega ◊ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile napéti se 1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage 2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave // redko vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne 3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil // uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna 4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo 5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi napét -a -o 1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna 2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju 3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega ♪
  13.      napetolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima napeta lica: napetoličen otrok / napetoličen obraz 2. star. vznesen, a vsebinsko prazen: vzbujati navdušenje z napetoličnimi besedami; napetoličen patos ♪
  14.      napétost  -i ž (ẹ̑) 1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu // nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim 2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost 3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila 4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1.000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1.000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost ◊ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost ♪
  15.      napèv  in napév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) melodija, ki se poje: napev je vsem ugajal; napev si je zapomnil, besedilo je pa pozabil; otožen, vesel napev; pren., knjiž. govorni napev slovenskega jezika // knjiž., redko arija: žvižgal si je znan napev iz Traviate ♪
  16.      napévati  -am nedov. (ẹ́) nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo: duhovnik je napeval litanije ♪
  17.      napéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napev: napevne besede / pesem je zelo napevna ♪
  18.      napháti  -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel // raba peša napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo napháti se ekspr. zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom naphán -a -o: sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice ♪
  19.      napíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela 3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila ● ekspr. umetno napihniti cene zvišati napíhniti se ekspr. 1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila 2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila napíhnjen -a -o 1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki 2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede ♪
  20.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  21.      napíjati  -am nedov. (í) 1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati: napijati nevesti, slavljencu; pred odhodom so prijatelju iskreno napijali; napijati s šampanjcem; napijata si na zdravje / star. napijati zmagi 2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: vso noč so ga napijali // dajati piti v veliki količini: v bolnici so ga napijali s čajem ● star. napija si pogum s pitjem postaja pogumnejši napíjati se nav. ekspr. s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: napijal se je in preganjal žalost; cele noči so se napijali po gostilnah // sprejemati vase tekočino: pred kletmi so se napijale posode za vino ♪
  22.      napís  -a m (ȋ) 1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi ♦ arheol. lapidarni napis vklesan v kamen // predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis 2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom 3. zastar. naslov: napis na pismu ♪
  23.      napísati  in napisáti -píšem dov., napíšite (í á í) s svinčnikom, peresom, kredo narediti črke, številke, navadno na gladki površini: napisati veliki A / napisal je še datum in naslov; napisati enačbo na tablo; napisati ime z velikimi črkami; hitro, grdo, nečitljivo napisati; telefonsko številko si je napisal v notes; napisati s kredo, nalivnim peresom; lastnoročno napisati kaj / napisati na stroj natipkati // tako izdelati besedilo: napisati članek; napisala mu je dolgo pismo; napisati poročilo, prošnjo, testament / napisati spis v francoščini / nič ni napisal, kdaj pride sporočil / napisati račun, recept // narediti, ustvariti umetniško, znanstveno delo: napisati dramo; to pesem je napisal v mladosti; napisal je več razprav / napisati glasbo za film ● publ. napisati vlogo igralcu na kožo napisati dramski tekst tako, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca napísan -a -o: članek, napisan v dveh jezikih; nerazločno napisane črke; poljudno napisana povest ∙ vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; sam.: seznanjati se z napisanim o književnosti ♪
  24.      napísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na napis: napisne črke / napisna deska, tabla / napisna akcija zlasti med narodnoosvobodilnim bojem akcija članov, pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije, v kateri so na okupiranem ozemlju pisali po stenah znake, parole narodnoosvobodilnega gibanja ♦ um. napisni trak trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih ♪
  25.      napísnica  -e ž (ȋ) ploščica, list za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: pritrditi napisnice k rastlinam; aluminijasta napisnica ♪

   7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA