Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (7.851-7.875)


  1.      nàdpáznik  -a m (ȁ-ȃ) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika ♪
  2.      nàdrazréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki presega okvir družbenih razredov: nadrazredni značaj splošne volilne pravice; nadrazredno poslanstvo umetnosti / nadrazredna družba brezrazredna družba ♪
  3.      nàdrazúmski  -a -o prid. (ȁ-ȗ) ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje: nadrazumska logika glasbe; trdil je, da so nekatere resnice nadrazumske ♪
  4.      nadražíti  in nadrážiti -im, in nadrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. z draženjem povzročiti reakcijo: nadražiti vime, da daje več mleka 2. knjiž. razjeziti, razdražiti: pazi, da ga ne boš nadražil / nadražiti čebele, psa 3. redko nahujskati, naščuvati: nadražili so ga zoper mene nadrážen -a -o: nadražen pes; spolno nadražen ♪
  5.      nadredíti  -ím dov., nadrédil (ȋ í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih ♪
  6.      nadréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadrejati posameznike // dajati prednost čemu iste vrste: nadrejati bolj rabljene besede ♪
  7.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic ♪
  8.      nàdstávba  -e ž (ȁ-ȃ) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪
  9.      nadstréšek  -ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek // redko streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom ♪
  10.      nadstréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima slamnato streho s širokim nadstrešjem / zložiti deske pod nadstrešje 2. redko streha, ostrešje: zgraditi nadstrešje nad zidovi / nadstrešje nad parkirnim prostorom ♪
  11.      nadstrópje  -a s (ọ̑) 1. del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor: stavba ima klet, pritličje in dve nadstropji; prvo nadstropje; terasa v nadstropju / hiša je zidana v dve nadstropji je dvonadstropna / pod zemljo bodo tri nadstropja etaže 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: ležišča v več nadstropjih ♪
  12.      nàdsvetlôba  -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
  13.      nadútež  -a m (ȗ) ekspr. nadut človek: ta nadutež nas niti ne pogleda; ošaben nadutež ♪
  14.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal ♪
  15.      nadvòz  -ôza m (ȍ ó) mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto, železniško progo: graditi nadvoze in podvoze; čakal ga je pod železniškim nadvozom / ustavili so se na širokem nadvozu pred tovarno ♪
  16.      nadzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemni deli rastlin / nadzemni kabel, vod; nadzemna železnica // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemni tok reke ♪
  17.      nadzídati  tudi nadzidáti -am dov. (í á í) sezidati, dozidati nad čim: na take temelje lahko nadzidaš pet nadstropij / nadzidati hišo za dve nadstropji nadzídan -a -o: nadzidani deli stavbe; hiša je nadzidana ♪
  18.      nadzidávati  -am nedov. (ȃ) zidati, dozidavati nad čim: nadzidavati nadstropje / nadzidavati stare stavbe ♪
  19.      nadzídek  -dka m (ȋ) 1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki 2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi 3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora ♪
  20.      nadzírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete nadzirajo most, ozemlje nadzíran -a -o: dekle je bilo strogo nadzirano ♪
  21.      nadzórnik  -a m (ọ̑) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov ♦ šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; žel. nadzornik proge uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo desetarjev pri vzdrževanju proge ♪
  22.      nadzorováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje ♪
  23.      nadzórstvo  -a s (ọ̑) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: določbe tržnega nadzorstva; devizno nadzorstvo devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji 2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom 3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom ♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih 4. publ. prevlada, oblast: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem ∙ publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila ♪
  24.      naênkrat  stil. naenkràt prisl. (é; ȁ) 1. izraža trenutnost: naenkrat je bil čisto siv od prahu / zdaj je bilo naenkrat dovolj kruha pri hiši / ekspr. kar naenkrat zasliši grozen krik // izraža nepričakovanost: naenkrat, da sam ni vedel kako, se je znašel pred tovornjakom; naenkrat je začel govoriti popolnoma drugače 2. izraža istočasnost: prišli sta obe naenkrat; učenci so odgovorili vsi naenkrat / preskakuje po tri stopnice naenkrat hkrati ♪
  25.      náfta  -e ž (ȃ) oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja zlasti za pridobivanje tekočih goriv: črpati nafto; nahajališče, vrelec nafte; rafinerija nafte; nafta kot surovina za bencin, petrolej / surova nafta // poljud. iz nafte pridobljeno tekoče gorivo a) za motorje, strok. plinsko olje: ta avtobus porabi na sto kilometrov dvajset litrov nafte / ladja na nafto b) za kurjavo, strok. kurilno olje: naliti nafto v gorilnik / peč na nafto ♪

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA