Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (76-100) 
- beemvé -ja m (ẹ̑) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne BMW: peljati se z beemvejem ♪
- bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta ♪
- bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg ♪
- begálnica -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
- begánica -e [tudi bǝg] ž (ȃ) nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice ♪
- béganje -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo ♪
- bégati -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled ♪
- bégav -a -o in begàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) knjiž. nemiren, begajoč: begave oči ♪
- bégavček -čka m (ẹ̄) begavec: ukvarjati se s problematiko begavčkov ♪
- bégavec -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem ♪
- bégica -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begovica ♪
- begína -e ž (ȋ) v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti ♪
- bégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj ♪
- bégoma prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
- begónija -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
- begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec ♪
- begôten -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
- bégovica -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
- bégovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje ♪
- begún -a m (ȗ) star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje ♪
- begúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke ♪
- begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil ♪
- begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec ♪
- begúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
- begúnstvo -a s (ȗ) begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji / vojaško begunstvo dezerterstvo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
