Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (6.548-6.572)


  1.      kuláštvo  -a s (ȃ) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji // miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih 2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo ♪
  2.      kulísast  -a -o prid. (ȋ) podoben kulisi: kulisasti griči ♪
  3.      kulminácija  -e ž (á) knjiž. višek, vrhunec: poslovno sodelovanje je doseglo kulminacijo; kulminacija moči, napora / prešel je že svojo kulminacijo // vzpon, rast: priče smo nove kulminacije kulture / ta akcija je v kulminaciji ◊ astr. prehod nebesnega telesa čez poldnevnik ♪
  4.      kuloár  -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
  5.      kultivíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kultivirati: pravilno kultiviranje zemlje; tla, primerna za kultiviranje / kultiviranje pisane besede; kultiviranje jezika / kultiviranje človeka ♦ biol. kultiviranje tkiva ♪
  6.      kultivíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kultiviranega: človekova kultiviranost in civiliziranost / kultiviranost gibov, glasu / kultiviranost pesnikovega izraza / koncert zahteva od poslušalca precejšnjo glasbeno kultiviranost izobraženost ♪
  7.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  8.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  9.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  10.      kultúrbúndovec  -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
  11.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  12.      kultúrnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪
  13.      kulturo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kulturo: kulturoljuben, kulturonosec, kulturoslovec ♪
  14.      kúmara  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria ♪
  15.      kúmarast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben kumari: kumarast nos ♪
  16.      kumarín  -a m (ȋ) farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu ♪
  17.      kúmica  -e ž (ȗ) nar. botrica: izbrati kumico / dober dan, kumica ♪
  18.      kúmina  -e ž (ú) dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dodati hrani kumino; potresti zelje s kumino; janež in kumina ♪
  19.      kúna 1 -e ž (ú) roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune ♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes // pog. kunje krzno: ovratnik iz kune ♪
  20.      kúnšten  -tna -o prid. (ú ū) nižje pog. bister, pameten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten ♪
  21.      kúp  -a m (ȗ) star. kupčija: ogoljufati koga pri kupu / skleniti kup / kup gre dobro ∙ star. dobiti dober kup poceni kupiti; star. pridelki imajo dober kup lahko se drago prodajajo ♪
  22.      kúpčar  -ja m (ȗ) 1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev 2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja ♪
  23.      kupčeváti  -újem nedov. (á ȗ) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo ♪
  24.      kupčíja  -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
  25.      kupčíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza // star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica ♪

   6.423 6.448 6.473 6.498 6.523 6.548 6.573 6.598 6.623 6.648  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA