Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (6.526-6.550)


  1.      krvníca  -e ž (í) 1. ženska oblika od krvnik: izročena je bila krvnici 2. bot. navadno užitna goba belkaste ali rjavkaste barve, brez klobuka; prašnica ♪
  2.      krvníčka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička ♪
  3.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
  4.      krvníštvo  -a s (ȋ) knjiž. rabeljstvo: krvništvo se mu je zastudilo / krvništvo okupatorjev ♪
  5.      krvomóčnica  -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica ♪
  6.      krvoskrúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
  7.      krvosrámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen ♪
  8.      krvotòk  in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok ♪
  9.      kržljávec  -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
  10.      ksilén  -a m (ẹ̑) kem. benzen z dvema metilnima skupinama ♪
  11.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m (ȅ é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok ♪
  12.      kubatúra  -e ž (ȗ) prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje // strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja ♪
  13.      kúčmast  -a -o prid. (ȗ) podoben kučmi: debela kučmasta kapa ♪
  14.      kúga  -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev ◊ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
  15.      kúhar  -ja m (ȗ) kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuhar kuha kosilo; bil je dober kuhar / glavni kuhar; hotelski, ladijski kuhar ♪
  16.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
  17.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj ♪
  18.      kúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka ♪
  19.      kúkaven  -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju ♪
  20.      kúkmak  -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak ♪
  21.      kúks  -a m (ȗ) ekon., jur., nekdaj delež družabnika rudarske družbe: lastnik kuksa ♪
  22.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek) ♪
  23.      kuláštvo  -a s (ȃ) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji // miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih 2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo ♪
  24.      kulísast  -a -o prid. (ȋ) podoben kulisi: kulisasti griči ♪
  25.      kulminácija  -e ž (á) knjiž. višek, vrhunec: poslovno sodelovanje je doseglo kulminacijo; kulminacija moči, napora / prešel je že svojo kulminacijo // vzpon, rast: priče smo nove kulminacije kulture / ta akcija je v kulminaciji ◊ astr. prehod nebesnega telesa čez poldnevnik ♪

   6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA