Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (5.451-5.475)


  1.      jékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše ♪
  2.      jêklast  -a -o prid. (é) ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena ♪
  3.      jeklén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
  4.      jêklo  -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla ♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel ♪
  5.      jêlen  -éna m (é ẹ́) 1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove // samec te živali: ustreliti jelena; jelen in košuta; dirja kot jelen 2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen ◊ lov. jelen beči, ruka; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo ♪
  6.      jelénka  -e ž (ẹ̄) redko košuta: mlade jelenke ◊ bot. gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Athamanta ♪
  7.      jelénovec  -vca m (ẹ́) bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi ♪
  8.      jelenovína  -e ž (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: hlače, rokavice iz jelenovine / čistiti z jelenovino s krpo iz jelenovine ♪
  9.      jélka  -e ž (ẹ́) 1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka ♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
  10.      jélša  -e [u̯š] ž (ẹ́) drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi: z jelšami obrasel potok; jelše in vrbe ♦ bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis ♪
  11.      jemáti  jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup // delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce // prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust 2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali č) zaradi pravil igre: pri kvartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre 3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke 4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dolker ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali // ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje 5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi // delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi 6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame // delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela 7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; odkod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja 8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala // v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave // predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / žarg., šol. jemati naprej obravnavati novo snov 9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled 10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči 11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se ● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; žarg. jemal je ure iz angleščine privatno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; žarg. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjavajo, ne sprejemajo; žarg. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja jemáti se ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se, prihajati: le od kod se jemlje toliko ljudi; knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora jemáje redko: opekla se je, jemaje kruh iz peči jemljóč -a -e knjiž.: gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa; pamet jemljoča novica ♪
  12.      jén  -a m (ẹ̑) japonska denarna enota: dati letno več milijonov jenov za žrtve atomske bombe // kovanec v vrednosti te enote: srebrni jeni ♪
  13.      jerébar  -ja m (ẹ̑) lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar ♪
  14.      jerebíca  -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
  15.      jerebíčar  -ja m (ȋ) agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar: koks in jerebičar ♪
  16.      jerebíčarka  -e ž (ȋ) vet. kokoš jerebičaste barve: jerebičarke in bele kokoši ♪
  17.      jerebíčast  -a -o prid. (í) podoben jerebici: jerebičasta barva ♦ vet. jerebičasta štajerka ♪
  18.      jeremiáda  in jeremijáda -e ž (ȃ) ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremiad // tožba, tarnanje: prenehati z jeremiadami; jeremiade o vsakdanjih težavah ♪
  19.      jerihónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline ∙ jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen ♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica ♪
  20.      jérob  -a m (ẹ̄) star. varuh, skrbnik: imeti jeroba; postaviti siroti jeroba; skrben jerob / biti za jeroba / iron. izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi (I. Cankar) ♪
  21.      jêsen  -éna m (é ẹ́) visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom: košati jeseni / pog. pohištvo iz jesena jesenovega lesa ♦ bot. mali jesen z belimi cveti, Fraxinus ornus; veliki jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior ♪
  22.      jesénovka 2 -e ž (ẹ́) vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum ♪
  23.      jesénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas // nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska ◊ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen ♪
  24.      jesétrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso ♪
  25.      jésih  -a m (ẹ́) 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih ♪

   5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA