Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (51-75)



  1.      bedeníca  -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami
  2.      bedènj  -dnjà tudi denj -dnja [bǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
  3.      bedênje  tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
  4.      bedénji  -a -e [bǝd] prid. (ẹ́) star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan
  5.      bedénka  -e ž (ẹ́) nar. narcisa
  6.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., betudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev be tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
  7.      bedljív  -a -o [bǝd] prid. ( í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje
  8.      dnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
  9.      dnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
  10.      dnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik
  11.      bednjár  -ja [bǝd] m (á) nar. izdelovalec kadi, čebrov
  12.      dnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
  13.      dnosten  -tna -o prid. (ẹ́) v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
  14.      bedràt  -áta -o prid. ( ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
  15.      drce  -a s (ē) manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
  16.      bedrénec  -nca m (ẹ̄) bot. janež
  17.      bedrésce  -a s (ẹ̑) šalj. bedrce: speči gosje bedresce
  18.      drn  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na bedro: bedrno meso ♦ anat. bedrni živec; bedrna kost stegnenica
  19.      drnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle
  20.      drnica  -e ž () anat. kost v stegnu; stegnenica: zlomiti si bedrnico
  21.      dro  -a stil. -ésa s (é, ẹ̑) noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro // nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih
  22.      beduín  -a m () arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini
  23.      beduínka  -e ž () ženska oblika od beduin: lepa beduinka
  24.      beduínski  -a -o () pridevnik od beduin: beduinski konj
  25.      beefsteak  gl. biftek

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA