Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (451-475)


  1.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  2.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
  3.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
  4.      bèza  -e [bǝz] ž (ǝ̀) nar. zahodno bezeg: jagode beze ♪
  5.      bezálo  -a [bǝz] s (á) priprava za bezanje: bezalo za čiščenje pipe ♪
  6.      bezán  -a m (ȃ) navt. pomožno jadro na zadnjem ladijskem jamboru: razpeti bezan ♪
  7.      bezánje  -a [bǝz] s (ȃ) glagolnik od bezati: bezanje po luknjah ♪
  8.      bezáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
  9.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris ♪
  10.      bezgálnik  -a [bǝzgau̯nik] m (ȃ) slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač) ♪
  11.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
  12.      bezgáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal ♪
  13.      bezgávček  -čka [bǝz] m (ȃ) majhno bezalo: bezgavček za pipo ♪
  14.      bezgávčen  -čna -o [bǝz] prid. (ȃ) nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast ♪
  15.      bezgávka  -e [bǝz] ž (ȃ) nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk ♪
  16.      bezgávkast  -a -o [bǝz] prid. (ȃ) ki ima otekle bezgavke: bezgavkast otrok / bezgavkast vrat ♪
  17.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ȍ ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje ♪
  18.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
  19.      bezgovína  -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje ♪
  20.      bezgóvje  -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem ♪
  21.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška ♪
  22.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače ♪
  23.      bezják  -a m (á) star. neumnež, tepec: teh bezjakov ne bo težko ogoljufati ♪
  24.      bezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav ♪
  25.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA