Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (4.476-4.500)



  1.      grúntarstvo  -a s () družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva v Sloveniji // miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
  2.      grupácija  -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
  3.      grúšec  -šca m () droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
  4.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gu (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gu, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gu sključeno; oče že leze v dve gu dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  5.      gubánčiti  -im nedov.) delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči
  6.      gubánec  -nca m (á) zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance
  7.      gúbast  -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
  8.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
  9.      gúbičast  -a -o prid. (ú) poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo
  10.      gubíti  -ím nedov. ( í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa guč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
  11.      gubóvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  12.      gugálen  -lna -o prid. () ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
  13.      gugálnik  -a [tudi n] m () gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
  14.      gúgniti  -em dov.) redko zagugati: gugniti zibelko
  15.      gúmb  -a m () predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
  16.      gúmbast  -a -o prid. () podoben gumbu: gumbasti cveti
  17.      gumén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo
  18.      gúnj  -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
  19.      gvanín  in guanín -a [gva-] m () kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
  20.      gvánten  -tna -o prid. () nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
  21.      gvélf  -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
  22.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  23.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba
  24.      habanêra  -e ž () tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero // skladba za ta ples
  25.      habát  -a m () bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat

   4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA