Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (3.923-3.947)
- fenomenálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
- fermènt 1 -ênta m (ȅ é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju ♪
- fertílen -lna -o prid. (ȋ) biol. sposoben (o)ploditve, ploden: fertilen cvetni prah; fertilna samica ♪
- festivál -a m (ȃ) večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju: organizirati festival; predvajati film na festivalu; udeleženci festivala / filmski, folklorni, glasbeni, gledališki festival; festival jazza ♪
- fetišíst -a m (ȋ) 1. kdor verjame v fetiše in jih časti: pripadniki tega plemena so fetišisti 2. psiht. kdor čuti bolezensko seksualno nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola ♪
- fetišízem -zma m (ȋ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola ♪
- fevdálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki ♪
- fevdalízem -zma m (ȋ) gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu ♪
- fevdálstvo -a s (ȃ) 1. v fevdalizmu družbeni sloj pripadnikov vladajočega razreda: gospodarski spopad med fevdalstvom in meščanstvom 2. redko fevdalizem: fevdalstvo je začelo zgubljati svoj družbeni smisel ♪
- fianketírati -am [fja-] dov. in nedov. (ȋ) šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca ♪
- fiásko -a m (ȃ) knjiž. neuspeh, polom, zlasti v javnosti: po sklenitvi pakta je bil fiasko neizbežen; ekspr. na tekmovanju je doživel popoln fiasko ♪
- fibrinogén -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin: izločati fibrinogen ♪
- fibroín -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna ♪
- fíga -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt.
prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma ♪
- fígamóž in fíga móž -á m, mn. fígamožjé in fíga možjé (í-ọ̑) pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža; nisem mislil, da si tak figamož ♪
- fígarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na figarje: figarski beg; figarsko dejanje / kot psovka preklete duše figarske ♪
- fígast -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj ♪
- fígovec -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
- figúra -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od
različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
- figuratívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost figurativnega: figurativnost starega slikarstva; preplet surrealizma in čiste figurativnosti / figurativnost pesniške besede ♪
- fíks medm. (ȋ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fiks, me zebe ♪
- fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati
zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪
- fiktíven -vna -o prid. (ȋ) ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen: fiktiven svet grozečih nevarnosti; osebe v njegovem romanu so fiktivne; dati fiktivna imena // knjiž. navidezen, dozdeven: s tem dekretom je bil še ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen; njegova moč je le fiktivna ◊ geom. fiktivna ravnina neskončno oddaljena ravnina ♪
- filantropíja -e ž (ȋ) ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija ♪
- filantrópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben: filantropski socialni čut 2. nanašajoč se na filantropizem: filantropski pedagogi ♪
3.798 3.823 3.848 3.873 3.898 3.923 3.948 3.973 3.998 4.023