Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (276-300) 
- bentonít -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
- béntonski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bentos: bentonske alge, živali ♪
- béntos -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa ♪
- bénz... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid ♪
- bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav ♪
- benzén -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
- benzén... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat ♪
- benzénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
- benzidín -a m (ȋ) kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil ♪
- bénzo... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon ♪
- benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi ♪
- benzójev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura ♪
- benzol gl. bencol ♪
- bér -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje ♪
- béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
- beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
- beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
- beráček -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
- beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
- beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
- beračíja -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
- beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
- beračón -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona ♪
- beráški -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja ♪
- beráštvo -a s (ȃ) ekspr. velika revščina: živeti v beraštvu; pren. kulturno beraštvo ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376 
