Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (2.473-2.497)


  1.      brezoblíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
  2.      brezobzíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
  3.      brezók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez očesa, oči: brezok berač ♪
  4.      brézovec  -vca m (ẹ́) nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem; dolg in debel brezovec ♪
  5.      brezpomóčnost  -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti ♪
  6.      brezpôseln  -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
  7.      brezpredméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
  8.      brezprizíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor ♪
  9.      brezpŕst  -a -o prid. (ȓ r̄) ki je brez prsta, prstov: brezprst berač ♪
  10.      brezrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura ♪
  11.      brezrazrédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezrazrednega: brezrazrednost družbe ♪
  12.      brezsílen  -lna -o prid. (ȋ) zastar. brezmočen: brezsilni otrok; mož je bil beden in brezsilen / brezsilni gnev ♪
  13.      brezskŕbnež  -a m (ȓ) ekspr. brezskrben človek: ostal je vedno enak brezskrbnež ♪
  14.      brezsmíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed ♪
  15.      brezspôlen  -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
  16.      brezsrámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
  17.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
  18.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
  19.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
  20.      brezvéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
  21.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika ♪
  22.      brezvézje  -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov ♪
  23.      brezvsebínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
  24.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti ♪
  25.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪

   2.348 2.373 2.398 2.423 2.448 2.473 2.498 2.523 2.548 2.573  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA