Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (2.226-2.250)



  1.      bíkonvéksen  -sna -o prid. (-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča
  2.      bíkonvéksnost  -i ž (-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila
  3.      bílabiál  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov
  4.      bílabiálen  -lna -o prid. (-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik
  5.      bilancíst  -a m () uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista
  6.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
  7.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  8.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo
  9.      binokuláren  -rna -o prid. () teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje
  10.      biogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega
  11.      biografíja  -e ž () popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija
  12.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  13.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
  14.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  15.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  16.      bira  zbirka gl. bera
  17.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  18.      bírmanka  -e ž () ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke
  19.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  20.      birokratizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat
  21.      birsa  ipd. gl. bersa ipd.
  22.      bisága  -e ž (ā) nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži
  23.      biságast  -a -o prid. (ā) podoben bisagi: bisagasta oblika predmeta
  24.      bíseksuálen  -lna -o prid. (-) med. nagnjen k obema spoloma: biseksualen moški
  25.      bíseksuálnost  -i ž (-) med. nagnjenost k obema spoloma

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA