Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (201-225)



  1.      belogrúd  -a -o prid. ( ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
  2.      belohláčnik  -a m () ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki
  3.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
  4.      belokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
  5.      belokóžnik  -a m (ọ̑) zastar. belokožec, belec
  6.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
  7.      belokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
  8.      belokŕvnost  -i ž (ŕ) med. levkemija
  9.      belolás  in belolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
  10.      belolásec  -sca m () kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
  11.      beloláska  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase
  12.      belolíc  -a -e prid. ( ) knjiž. beloličen: belolice žene in dekleta
  13.      belolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima bela lica: belolične deklice
  14.      belonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival
  15.      beloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
  16.      belopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta
  17.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
  18.      beloprstén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na belo glino: beloprstena posoda
  19.      belorép  in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival
  20.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev
  21.      belorépka  -e ž (ẹ̑) zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  22.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus
  23.      belorítka  -e ž () nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  24.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  25.      belorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA