Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.923-1.947)


  1.      análi  -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja ♪
  2.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik ♪
  3.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
  4.      analizátor  -ja m (ȃ) 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb ♪
  5.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji ♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe ♪
  6.      análogon  -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku ♪
  7.      anarhízem  -zma m (ȋ) nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem ♪
  8.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  9.      anatómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa ♪
  10.      anekdótski  -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu ♪
  11.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
  12.      angažíranje  -a s (ȋ) glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev; angažiranje tuje delovne sile / potrebno je angažiranje vseh družbenih činiteljev za izvajanje novih ukrepov / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe ♪
  13.      angažíranost  -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti ♪
  14.      angažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura ♪
  15.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj ♪
  16.      ángelc  -a m (á) star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro ♪
  17.      ángelov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ♪
  18.      angína péctoris  angíne péctoris [-kt-] ž (ȋ-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris; lahka angina pectoris ♪
  19.      angstrem  in ångström -a [ángstrem] m (ȃ) fiz. enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe ♪
  20.      angúrija  -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva ♪
  21.      animálen  -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti ♪
  22.      animátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe / animator hitrejšega razvoja knjižničarstva ♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič ♪
  23.      animírka  -e ž (ȋ) v zahodnih deželah uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka ♪
  24.      anonímnost  -i ž (ȋ) stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja ♪
  25.      anténski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anteno: antenski kabel; antenski steber radijske postaje; televizijski antenski stolp; ozemljiti antensko instalacijo ♪

   1.798 1.823 1.848 1.873 1.898 1.923 1.948 1.973 1.998 2.023  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA