Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.848-1.872)



  1.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši () 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
  2.      aktivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting; aktivistična mladina; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
  3.      aktívnost  -i ž () dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanostastr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
  4.      aktuálen  -lna -o prid., aktuálnejši () 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
  5.      aktuálnost  -i ž () sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
  6.      aktuár  -ja m (ā) zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije // nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar
  7.      akumulácija  -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
  8.      akumulatíven  -vna -o prid. () ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
  9.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
  10.      akvadúkt  -a m () grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
  11.      akvárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
  12.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
  13.      alabástrn  -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat alabástrno prisl.: alabastrno bele roke
  14.      à la carte  [alakárt] prisl. () gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
  15.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  16.      álba  -e ž () rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo
  17.      albín  -a m () biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
  18.      albinízem  -zma m () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
  19.      albínka  -e ž () ženska oblika od albin, beličnica
  20.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  21.      albúmen  -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
  22.      albumín  -a m () biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina
  23.      albuminuríja  -e ž () med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem
  24.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
  25.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

   1.723 1.748 1.773 1.798 1.823 1.848 1.873 1.898 1.923 1.948  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA