Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.723-1.747)


  1.      zberáčiti  -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: zberačiti denar, živež; prim. izberačiti ♪
  2.      zbesedíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. spreti se, sporeči se: zbesedičiti se s sosedom ♪
  3.      zbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zbesedijo; zbesediti se s sosedi ♪
  4.      zbesnélec  -lca [u̯c] m (ẹ̑) ekspr. zbesnel človek: miriti zbesnelca; vpila sta kot zbesnelca ♪
  5.      zbesnélost  -i ž (ẹ́) stanje zbesnelega: v zbesnelosti ne ve, kaj dela ♪
  6.      zbesnéti  -ím dov., zbêsni in zbésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zbesnel je in začel pretepati otroke; če mu kdo nasprotuje, zbesni 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: za vasjo je zbesnel boj / morje je zbesnelo zbesnèl in zbesnél -éla -o: zbesnel človek; vpije kot zbesnel; zbesnela množica ♪
  7.      zbesníti  -ím dov., zbêsni in zbésni; zbésnil (ȋ í) redko spraviti v besnost: tako ravnanje ga je zbesnilo ♪
  8.      zbetonírati  -am dov. (ȋ) narediti, sezidati z betonom: zbetonirati prvo ploščo, temelje zbetoníran -a -o: dobro zbetoniran rov ♪
  9.      zbezáti  -ám [bǝz] dov. (á ȃ) z rahlim drezanjem spraviti kam, odkod: zbezati kamenček v luknjo // z nadlegovanjem, drezanjem spraviti kam, odkod: zbezali so ga s pograda; počasi so ga le zbezali na noge; prim. izbezati ♪
  10.      zbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) 1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja // bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd // pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto 2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali 3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala ● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel zbezlján -a -o: zbezljana krava ♪
  11.      zbežáti  -ím dov., zbéži; zbéžal tudi zbêžal (á í) 1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo: ko je zaslišal ropot, je zbežal; zbežati v gozd; zbežati pred zasledovalci; pren. rad bi zbežal pred samim seboj 2. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: zbežati iz taborišča, od doma; zbežati pred nacističnim preganjanjem 3. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: zardela je in zbežala iz sobe; zbežati na vrt; pren. njegove misli so zbežale nekam daleč 4. ekspr. miniti, izginiti: čas hitro zbeži; ljubezen, veselje zbeži; lepe sanje so zbežale ♪
  12.      zblebetati  gl. izblebetati ♪
  13.      zdebelíti  -ím dov., zdebélil (ȋ í) narediti (bolj) debelo: mastna hrana zdebeli zdebelíti se postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zdebeli / drevo se je zdebelilo zdebeljèn -êna -o: zdebeljena koža; zdebeljeno telo ♪
  14.      zgíbek  -bka m (ȋ) knjiž. 1. guba: srajce zlika brezhibno, brez vsakega zgibka / krilo ima spredaj tri zgibke / na čelu so se ji naredili prvi zgibki 2. gib, gibljaj: nehoten zgibek rok ♪
  15.      zgíben  -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zgib ali zgibanje: zgibni rob, šiv / zgibna vrata ♦ strojn. zgibna gred kardanska gred ♪
  16.      zgobezdati  gl. izgobezdati ♪
  17.      zgódben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zgodbo: zgodbena resničnost / osrednje zgodbene osebe ♪
  18.      zgódnjebronastodôben  -bna -o prid. (ọ̄-ó ọ̄-ō) nanašajoč se na zgodnjo bronasto dobo: zgodnjebronastodobna naselbina / zgodnjebronastodobno orodje ♪
  19.      zgrábek  -bka m (ȃ) pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: raztrositi redi in zgrabke / seno v zgrabkih // kar se zgrabi sploh: zgrabek listja, žita ♪
  20.      zgrádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgradbo: zgradbeni prostor / zgradbena prvina ♪
  21.      zíbel  in zibél -i [eu̯] ž (ȋ; ẹ̑) knjiž. zibelka: narediti, zibati zibel; otrok je spal v zibeli / za umetnost se je navdušil v Italiji, zibeli renesanse ∙ knjiž. zibel mu je stekla v tej hiši rodil se je; knjiž. od zibeli do groba od rojstva do smrti ♪
  22.      zíbela  in zibéla -e ž (ȋ; ẹ̑) nar. zibelka: mati se je sklonila nad zibelo ♪
  23.      zíbelka  -e [u̯k] ž (ȋ) 1. posteljica za dojenčka, narejena tako, da se lahko ziblje: narediti, zazibati zibelko; položiti otroka v zibelko 2. ekspr., z rodilnikom kraj, kjer se kaj začne: morje je zibelka življenja; zibelka človeške kulture ● knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; ekspr. od zibelke do groba od rojstva do smrti; ekspr. to mu je bilo položeno že v zibelko je dobil že v zgodnjih otroških letih ♪
  24.      zlôbec  -bca m (ó) 1. knjiž. zlobnež: zlobec mu je spodmaknil stol 2. evfem. hudič: sam črni zlobec je prišel ponj ♪
  25.      zlôben  -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben // ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled // ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba ● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati ♪

   1.598 1.623 1.648 1.673 1.698 1.723 1.748 1.773 1.798 1.823  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA