Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.576-1.600)


  1.      tistodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: tistodobna miselnost ♪
  2.      todôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. tedanji, takraten: grajski portreti kažejo na todobni okus; naše todobno slikarstvo je bilo na evropski višini ♪
  3.      tolščôben  -bna -o [u̯š] prid. (ó ō) star. maščoben: tolščobne kapljice ♪
  4.      toploljúben  -bna -o prid. (ú ū) biol. ki uspeva v toplem okolju; termofilen: toploljubne rastline ♪
  5.      toporóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
  6.      tôžben  -a -o prid. (ō) nanašajoč se na tožbo: tožbeni zahtevek / tožbena pravica / tožbeni stroški ♪
  7.      trebelják  -a m (á) neroda: Trebeljak si ti, bor, neokreten kot štor (O. Župančič) ♪
  8.      trebélje  -a s (ẹ̄) bot. rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Chaerophyllum: listi trebelja / dlakavo, opojno trebelje ♪
  9.      trebezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) nar. trobezljati: kaj toliko trebezljaš ♪
  10.      trébež  -a m (ẹ̑) 1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež // kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost 2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu 3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju ◊ čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice ♪
  11.      trétjeosében  -bna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi: tretjeosebni pripovedovalec / tretjeosebna pripoved ♪
  12.      trídôben  -bna -o prid. (ȋ-ó ȋ-ō) muz. ki obsega tri dobe: tridobni takt ♪
  13.      tríinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ȋ-ọ̑-ō) v zvezi triinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: zamenjati triinpolsobno stanovanje za dve manjši ♪
  14.      tríróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni ♪
  15.      trísôben  -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje ♪
  16.      tróbec  -bca m (ọ̄) 1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo 2. zastar. trobentač: sprevod trobcev ♪
  17.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika ♪
  18.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem ♪
  19.      trobénta  -e ž (ẹ̑) glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta // kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta ● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; žarg. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentač ◊ bot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok ♪
  20.      trobentáč  -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor ♪
  21.      trobéntanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih ♪
  22.      trobéntar  -ja m (ẹ̑) trobentač: koncert znanega trobentarja ♪
  23.      trobéntarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica ♪
  24.      trobéntast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim ♪
  25.      trobentáški  -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda ♪

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA