Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.423-1.447)


  1.      ríbezov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribez: ribezovi nasadi / ribezov sok; ribezovo vino ♦ agr. ribezova rja glivična bolezen na ribezovih listih, ki se kaže v obliki prašnatih kupčkov, dlakaste prevleke ♪
  2.      ríbež  -a m (ȋ) ribežen: ribati repo na ribež ♪
  3.      ríbežen  -žna m (ȋ) priprava z ravnimi, polkrožnimi rezili ali ostrimi izboklinami: ribati na ribežen krompir, sir, suh kruh / ribežen za repo, zelje ♪
  4.      roast beef  gl. rostbif ♪
  5.      róbec  -bca m (ọ́) 1. manjši kos blaga kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu: potegniti robec iz žepa; usekniti se v robec; brisati se z robcem; batisten, bombažen robec; bel, pisan robec / moški, ženski robci; papirnati robci / okrasni robec / žepni robec 2. nar. ruta: dati robec na glavo; svilen robec / ogrnila se je z volnenim robcem ogrinjalko / naglavni robec ◊ zool. veliki robec v plitvem morju živeča ploščata riba z očmi na levi strani telesa, Scophthalmus maximus ♪
  6.      róbek  -bka m (ọ̑) manjšalnica od rob1: obleka z belim robkom na ovratniku ♪
  7.      róbelj  -blja m (ọ́) num. skupna teža jedra in primesi novca; surova teža ♪
  8.      róben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rob1: robna dolžina / robni okraski; pravilno prišita robna čipka ● knjiž. robne stroke manj pomembne; knjiž. robna mera česa skrajna ◊ adm. robni pas nepopisani del lista na začetku in na koncu vrstice; alp. robna zev zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; geogr. robna morena nasutina ob straneh ledenika; geom. robna točka točka na robu; obrt. robni vbod vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje; ometica ♪
  9.      róber  -ja in -bra m (ọ́) pri bridgeu in whistu določeno število partij: odigrati dva roberja ♪
  10.      robévnica  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico ♪
  11.      rodoljúben  -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na rodoljube ali rodoljubje: klub je ustanovila skupina rodoljubnih izobražencev / to je tvoja rodoljubna dolžnost; rodoljubne fraze v govoru ♦ lit. rodoljubna budnica ♪
  12.      rómben  -bna -o prid. (ọ̑) geom. rombski: rombna ploskev ♪
  13.      rúbelj  -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  14.      rúbež  -a m (ȗ) popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem ♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo ♪
  15.      rúbež  -i ž (ȗ) star. rubež m: ni mogel preprečiti rubeži ♪
  16.      rúbežen  -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
  17.      rúbežen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
  18.      rúbežnik  -a m (ȗ) uradna oseba, ki opravi rubež: rubežniki so odgnali kravo; spopad med rubežniki in vaščani ♪
  19.      rudbékija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
  20.      sabéjnik  -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki ♪
  21.      sábeljn  -a -o [bǝl] (ȃ) pridevnik od sablja: sabeljni ročaj ♪
  22.      samogíben  -bna -o prid. (í ȋ) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli ♪
  23.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno ♪
  24.      sámoobrámben  -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice ♪
  25.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica ♪

   1.298 1.323 1.348 1.373 1.398 1.423 1.448 1.473 1.498 1.523  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA