Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (14.173-14.197)


  1.      sôboslikár  -ja m (ȏ-á) kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, beljenjem sten: izučiti se za soboslikarja ♪
  2.      sobóta  -e ž (ọ́) šesti dan v tednu: danes je sobota; v soboto popoldne se vrne; prva sobota v mesecu; proslava bo v soboto, 8. decembra / vrnili se bodo prihodnjo soboto; ob sobotah nima službe; zgodilo se je v noči od petka na soboto / jutri imam prosto soboto dela prosto soboto / kot opozorilo ob sobotah zaprto ∙ praznovati soboto pri judih sedmi dan v tednu, namenjen zlasti počitku; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen ♦ etn. pustna sobota sobota pred pustnim torkom; rel. velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo ♪
  3.      sobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na soboto: to se je zgodilo nekega sobotnega popoldneva / sobotni izlet; sobotno pospravljanje / v mestu se je čutilo sobotno razpoloženje / sobotni dan ∙ ekspr. bil je že ves soboten dobro razpoložen, brezskrben, ker naslednji dan ne bo treba delati ♦ zal. sobotna priloga časopisa ♪
  4.      sobótnik  -a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki ♪
  5.      sociálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje ● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer ◊ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ♪
  6.      socialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na socialiste ali socializem: a) širiti socialistične ideje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / socialistična revolucija / socialistični družbeni red / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države / Socialistična federativna republika Jugoslavija; Socialistična zveza delovnega ljudstva ♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada socialístično prisl.: biti socialistično usmerjen ♪
  7.      socializácija  -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju ♪
  8.      socialízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels ♪
  9.      socializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja ♪
  10.      sociálnoekonómski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) družbenoekonomski: socialnoekonomske razmere / socialnoekonomski sistem ♪
  11.      sociálnopsiholóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave ♪
  12.      sociálnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti ♪
  13.      sociografíja  -e ž (ȋ) soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo // veda o tem: strokovnjak za sociografijo ♪
  14.      sóciolingvístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na sociolingvistiko: pri raziskovanju besedišča upoštevati sociolingvistične vidike / sociolingvistična študija ♪
  15.      sóciolingvístika  -e ž (ọ̑-í) jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo: razvoj sociolingvistike // jezikoslovje, ki proučuje razmerje med družbeno in jezikovno razčlenjenostjo jezika ♪
  16.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
  17.      socvétje  -a s (ẹ̑) bot. skupek cvetov z ovršnimi listi na steblu: oblike socvetij; rastlina z belimi cveti v socvetju / čašasto, grozdasto, latasto socvetje ♪
  18.      sočásen  -sna -o prid. (á) 1. ki se pojavi, poteka ob istem času: sočasni pojavi; gibi so bili sočasni in skladni; sočasno zvenenje strun / stroj za sočasni tisk na obeh straneh 2. ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju; sodoben: popisal je nekdanje in sočasne prebivalce mesta sočásno prisl.: sočasno obstajati ∙ publ. sočasno je spoznaval še druge zvrsti umetnosti obenem, hkrati ♪
  19.      sočásnost  -i ž (á) lastnost sočasnega: slučajna sočasnost pojavov; sočasnost glasbenega in filmskega festivala ♪
  20.      sóčnost  -i ž (ọ́) značilnost sočnega: sočnost sadja / redko sočnost debel muževnost / ekspr. sočnost jezika / ekspr. sočnosti izvirnika so se v prevodu marsikje izgubile ♪
  21.      sočústvo  -a s (ȗ) zastar. sočutje: izrazi ljubezni in sočustva ♪
  22.      sòčustvovánje  -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od sòčustvováti: sočustvovanje v ljubezni; sožitje in sočustvovanje med ljudmi ♪
  23.      sočúten  -tna -o prid. (ū) ki čuti, ima sočutje: sočuten človek // ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed sočútno prisl.: sočutno ga je poslušal; sam.: um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta ♪
  24.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  25.      sóda  -e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // poljud., navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil 2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda ◊ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid ♪

   14.048 14.073 14.098 14.123 14.148 14.173 14.198 14.223 14.248 14.273  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA