Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.376-1.400)


  1.      pubertétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pubertetnike: pubertetniški glas; pubertetniška trma / pubertetniška doba ♪
  2.      puščôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek ♪
  3.      rabelaisovski  -a -o [rabléjev-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor ♪
  4.      rábelj  -blja m (á) kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve ♪
  5.      rábeljski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje ♪
  6.      rábeljstvo  -a [bǝl] s (á) dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev ♪
  7.      ráben  -bna -o prid. (á ā) knjiž. uporaben, primeren: pozimi je ta pot rabna le s sankami / taki ljudje niso rabni za težko delo // uporabljiv, poraben: to orodje ni več rabno ♪
  8.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
  9.      razbegávati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž. bežeč se razhajati: ob vpadih sovražne vojske so se ljudje razbegavali; pren. njegove misli so se razbegavale ♪
  10.      razbégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) knjiž. ki se je razbežal: iskati razbegle otroke / razbegla čreda ♪
  11.      razbégniti se  -em se dov., tudi razbegníte se; tudi razbegníla se (ẹ́ ẹ̑) knjiž. razbežati se: množica se je prestrašena razbegnila / čreda se je razbegnila na vse strani / vsi dvomi, upi so se razbegnili ♪
  12.      razbelíti  in razbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo ♪
  13.      razbéljati  -am nedov. (ẹ́) močno segrevati: razbeljati železo; pečnice so se hitro razbeljale ♪
  14.      razbéljenost  -i ž (ẹ́) stanje razbeljenega: razbeljenost jekla / razbeljenost puščavskega peska ♪
  15.      razberljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razbrati: težko razberljiv napis / publ. delo ima razberljiv naslov poveden, pomenljiv razberljívo prisl.: s kakšnim namenom je bilo delo izdano, je razberljivo iz uvoda ♪
  16.      razbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. razgovoriti se: razbesedil se je o fotografiranju; preveč, zelo si se razbesedil 2. nar. spreti se, sporeči se: razbesedila sta se zaradi zemlje ♪
  17.      razbesnélost  -i ž (ẹ́) stanje razbesnelega: v razbesnelosti ga je hotel ubiti ♪
  18.      razbesnéti  -ím dov., razbêsni in razbésni (ẹ́ í) spraviti v besnost: očitki so ga razbesneli; poraz je gledalce zelo razbesnel razbesnéti se 1. začutiti, izraziti bes: množica se je razbesnela; zaradi nepomembnih stvari se je razbesnel; razbesneti se na koga, nad kom; ob njegovih besedah se je žena razbesnela, redko je razbesnela / kaj pravzaprav hočeš, se je razbesnel; pren. morje se je razbesnelo 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo: boj, trušč se je razbesnel; proti večeru se je razbesnel vihar / manjši spopadi so se razbesneli v vojno razbesnèl in razbesnél -éla -o: razbesneli valovi; razbesnela množica ♪
  19.      razbesnévati se  -am se nedov. (ẹ́) ekspr. postajati (bolj) silovit: boj, nevihta se razbesneva ♪
  20.      razbesníti  -ím dov., razbêsni in razbésni; razbésnil (ȋ í) redko razbesneti: posmeh ga je razbesnil / tako se je razbesnila, da ga je udarila ♪
  21.      razbezljáti se  -ám se [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč oditi na več strani: krave so se razbezljale ♪
  22.      razbežáti se  -ím se dov., razbéži se; razbéžal se tudi razbêžal se (á í) 1. zbežati na več strani: ob prihodu miličnikov so se napadalci razbežali; glasno kričeč se razbežati / otroci se ob poku razbežijo na vse strani / ekspr. ko so ga dekleta zagledala, so se smejoč razbežala razšla 2. ekspr. izginiti, miniti: žalostne misli so se hitro razbežale; sanje o sreči se bodo kmalu razbežale ● ekspr. zgradili so novo tovarno za ljudi, ki se še niso razbežali po svetu odselili; knjiž., ekspr. novica se je razbežala po mestu hitro razširila ♪
  23.      razblebetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala razblebetáti se razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal ♪
  24.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  25.      razobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti razobéšen -a -o: po mestu so razobešene zastave ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA