Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (13.523-13.547)



  1.      sámouprávljanje  -a s (-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
  2.      sámouresníčenje  -a s (-) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje
  3.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (-) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
  4.      sámouresničítev  -tve ž (-) knjiž. uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev
  5.      sámoutrjevánje  -a s (-) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje
  6.      sámouveljávljanje  -a s (-á) uveljavljanje samega sebe: gre za njegovo samouveljavljanje pred ljudmi; želja po samouveljavljanju / družbeno samouveljavljanje; samouveljavljanje malega naroda
  7.      sámovarovánje  in sámovárovanje -a s (-; -á) alp. zavarovanje samega sebe pri plezanju: samovarovanje s cepinom; zabil je klin za samovarovanje
  8.      samovelíčje  -a s () knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem
  9.      sámovzgója  -e ž (-ọ̑) vzgoja samega sebe: potrebna je samovzgoja; utrditi si značaj s samovzgojo / samovzgoja mladih / skrb za vzgojo in samovzgojo v mladinskih organizacijah
  10.      sámozadôsten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo
  11.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (-) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe
  12.      sámozadovoljítev  -tve ž (-) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev
  13.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  14.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke
  15.      sámozaljúbljenost  -i ž (-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost
  16.      sámozaničevánje  -a s (-) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
  17.      sámozaníkanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  18.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  19.      sámozatája  -e ž (-) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
  20.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  21.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  22.      sámozaúpanje  -a s (-) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje
  23.      sámozavédanje  -a s (-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
  24.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (-á; -ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil
  25.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno

   13.398 13.423 13.448 13.473 13.498 13.523 13.548 13.573 13.598 13.623  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA