Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (13.423-13.447)
- sámokopíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir ♪
- sámokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
- sámokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko ♪
- samolásten -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
- samoljúbje -a s (ȗ) pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano ♪
- samoljúbnež -a m (ȗ) ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež ♪
- sámomasáža -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo ♪
- samomòr -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
- sámomúčenje -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
- sámomučílec -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev ♪
- sámomučítelj -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj ♪
- sámonastájanje -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih ♪
- sámonastánek -nka m (ȃ-ȃ) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja ♪
- samoníkel -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪
- sámonosílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči ♪
- sámoobdolžítev -tve ž (ȃ-ȋ) obdolžitev samega sebe: vztrajati pri samoobdolžitvi ♦ jur. kriva samoobdolžitev ♪
- sámooblikovánje -a s (ȃ-ȃ) oblikovanje samega sebe: želja po samooblikovanju; samoizobraževanje in samooblikovanje / samooblikovanje skupnosti ♪
- sámoobnávljanje -a s (ȃ-á) knjiž. obnavljanje samega sebe: samoobnavljanje organizma ♪
- sámooboževánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje ♪
- sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
- sámoobsôdba -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
- sámoobtôžba -e ž (ȃ-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba ♪
- sámoobtoževánje -a s (ȃ-ȃ) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje ♪
- sámoobvládanje -a s (ȃ-ā) obvladanje samega sebe: občudoval je njeno samoobvladanje; čut za mero in samoobvladanje ♪
- sámoobvladovánje -a s (ȃ-ȃ) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved ♪
13.298 13.323 13.348 13.373 13.398 13.423 13.448 13.473 13.498 13.523