Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (13.401-13.425)



  1.      sámoanalíza  -e ž (-) analiza samega sebe, svojih dejanj: to ga je spodbudilo k samoanalizi; razumska samoanaliza
  2.      samobít  -i ž () filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit
  3.      sámocenzúra  -e ž (-) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura
  4.      sámočistílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na čiščenje, ki poteka samo od sebe: naravna samočistilna sposobnost ozračja, reke ◊ agr. samočistilna mlatilnica mlatilnica s pripravo za odstranjevanje plev
  5.      samodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore ♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev samodéjno prisl.: naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici ∙ zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam
  6.      sámodisciplína  -e ž (-) 1. obvladanje samega sebe: pri tem delu je potrebna velika samodisciplina in vztrajnost; samodisciplina in samovzgoja / samodisciplina pri objavljanju novic 2. disciplina, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, zahteve drugega: samodisciplina članov kolektiva, učencev; pokazali so visoko stopnjo samodiscipline
  7.      sámodiscipliníran  -a -o prid. (-) 1. sposoben obvladati samega sebe: biti samokritičen in samodiscipliniran 2. ki se sam, brez spodbude, zahteve drugega podreja disciplini: samodiscipliniran kolektiv
  8.      sámodogájanje  -a s (-ā) knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje
  9.      samoglásniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca
  10.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi
  11.      sámográja  -e ž (-ā) knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja
  12.      samohódec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci
  13.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično
  14.      sámohranílka  -e [lk in k] ž (-) mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke: biti samohranilka / mati samohranilka
  15.      sámohvála  -e ž (-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči
  16.      sámoironíja  -e ž (-) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo
  17.      sámoizbíra  -e ž (-) izbira blaga brez pomoči prodajalca: v teh prodajalnah je mogoča samoizbira; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe
  18.      sámoizníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj
  19.      sámoizobrázba  -e ž (-) izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja
  20.      sámoizobraževánje  -a s (-) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
  21.      sámoizpopolnjevánje  -a [n] s (-) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje
  22.      sámokontróla  -e ž (-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola
  23.      sámokopíren  -rna -o prid. (-) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir
  24.      sámokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake
  25.      sámokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko

   13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA