Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (12.998-13.022)


  1.      régeljc  -a [gǝl] m (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev; kreheljci in regeljci ♪
  2.      regeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto ♪
  3.      regenerátor  -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov ♪
  4.      regionalízem  -zma m (ȋ) 1. prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo 2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem 3. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi ♪
  5.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  6.      registrácija  -e ž (á) 1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu ∙ knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz ♦ jur. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register 2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo ♪
  7.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  8.      registríranje  -a s (ȋ) glagolnik od registrirati: registriranje podjetja, vozila; postopek registriranja / registriranje volivcev / registriranje temperature; naprava za registriranje / umetniško registriranje življenja ◊ muz. izbiranje in kombiniranje registrov pri orglah, harmoniju v skladu z značajem skladbe ♪
  9.      registrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
  10.      réglja 2 -e ž (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: jeseni so reglje odletele ♪
  11.      réglja 3 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani: jesti, peči reglje; žemlje in reglje 2. nar. polovica zadnjice: imeti tur na reglji / ta vol nima nobenih regelj ♪
  12.      regljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti regljáti se nar. smejati se: veselo, na glas se regljati regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe ♪
  13.      régniti  -em in rêgniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. nejevoljno, zadirčno reči: saj vidiš, je regnil / jezno, zadirčno regniti / regniti na koga s tako izgovorjenimi besedami izraziti jezo, nejevoljo ♪
  14.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja ◊ psih. regresija ♪
  15.      regulatív  -a m (ȋ) knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo ♪
  16.      regulátor  -ja m (ȃ) 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave ♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec ♪
  17.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  18.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  19.      rèinkarnácija  -e ž (ȅ-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev ♪
  20.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
  21.      rejênček  -čka m (é) ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček ♪
  22.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj ♪
  23.      rejênost  -i ž (é) značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti ♪
  24.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed ♪
  25.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪

   12.873 12.898 12.923 12.948 12.973 12.998 13.023 13.048 13.073 13.098  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA