Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (126-150)


  1.      belák  -a m (á) zastar. bel prašič ♪
  2.      belcánto  tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta; neskl. pril.: peti v belcanto slogu ♪
  3.      bélcebub  in belcebúb -a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim ♪
  4.      bélcen  -a -o [lcǝn tudi u̯cǝn] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki; belcena roka ♪
  5.      bélče  -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir ♪
  6.      bélček  -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo ♪
  7.      bélčkan  -a -o [tudi u̯č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica; belčkane roke ♪
  8.      bélec  -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane ♪
  9.      belemnít  -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti ♪
  10.      beléti  -ím nedov., béli (ẹ́ í) postajati bel, svetel: lasje mu že belijo; oblaki so beleli in naznanjali zarjo // pesn. belo se odražati, bleščati se: sneg je belel v soncu ♪
  11.      beletríja  -e ž (ȋ) knjiž. umetniška literatura, leposlovje: pisati beletrijo; mladinska beletrija; moderna beletrija ♪
  12.      beletríst  -a m (ȋ) pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov ♪
  13.      beletrístičen  -čna -o (í) pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi; beletristična knjiga; beletristično delo ♪
  14.      beletrístika  -e ž (í) umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika ♪
  15.      bélež  -a m (ẹ̑) z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene; razkuževalni učinek apnenega beleža // tanka prevleka iz tega: belež se lušči; pod beležem so odkrili freske ♪
  16.      beléžen  -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za zapisovanje: beležni blok ♪
  17.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo ♪
  18.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko ♪
  19.      beléžnica  -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi ♪
  20.      beléžnik  -a m (ẹ̑) zastar. 1. notar: napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku 2. beležnica: beležnik z naslovi ♪
  21.      belfler  in bellefleur -ja [belflêr] m (ȇ) agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler ♪
  22.      bélgijec  -jca m (ẹ́) pog. belgijski konj: plemenski belgijec ♪
  23.      bélgijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve ♪
  24.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
  25.      belìč  -íča m (ȉ í) nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev // ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu ∙ star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarja ♦ num. svetel, srebrn srednjeveški novec ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA