Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.226-1.250)



  1.      paberkovánje  inberkovanje -a s (; á) glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih
  2.      paberkováti  -újem inberkovati -ujem nedov.; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih
  3.      palúben  in páluben -bna -o prid. (; ā) nanašajoč se na palubo: palubna ograja / zapreti palubno okno / palubni delavec
  4.      parala  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo
  5.      paralum  -a m (ẹ̑) knjiž. parabela
  6.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  7.      pétdôben  -bna -o prid. (ẹ̑ẹ̑-ō) muz. ki obsega pet dob: petdobni takt
  8.      plejec  -jca m (ẹ̑) 1. pri starih Rimljanih pripadnik preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor plebejcev; plebejci in patriciji 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadnik enega od socialno nižjih družbenih slojev: bil je plebejec, ki se je dokopal do premoženja
  9.      plejka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od plebejec: patricijke in plebejke / ljubezen med plebejko in baronom
  10.      plejski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno
  11.      plejstvo  -a s (ẹ̑) nav. ekspr., v razredni družbi lastnosti, značilnosti plebejcev: očitati komu plebejstvo / ni se sramoval svojega plebejstva plebejskega rodu, položaja
  12.      plesnôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plesnobo, plesen: plesnoben vonj / plesnobni proces ♦ agr. plesnobni prah trosi čopičastih plesni na grozdju, siru
  13.      plinobetón  -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona
  14.      plóvben  -bna -o tudi plóvben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plovbo: plovbni predpisi; plovbno dovoljenje / plovbno podjetje / kadetski plovbni staž
  15.      pobiti se  -im se tudi pobiti se -im se dov.; ẹ́ ẹ̑) ekspr. postati omejen, nespameten, neumen: na starost se je pobebil
  16.      bec  -bca m (ọ̑) pog. fant, deček: pobci so razbili okno; kuštrav pobec / bil je še pobec, ko je moral že delati / svoja dva pobca komaj kroti sinova
  17.      pobedastéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel
  18.      pog  -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali
  19.      pog  in pog -éga m ( ẹ́; ẹ̑) glagolnik od pobegniti: pripravljali so pobeg iz taborišča; skriven, uspel pobeg; poskus pobega; načrt za pobeg / zanj je bil nujen pobeg iz hrupa ∙ žarg., šport. skupina kolesarjev se je odločila za pobeg je pospešila vožnjo
  20.      pogel  -gla -o [ǝ] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel
  21.      pogniti  -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
  22.      pobeléti  -ím dov., poli (ẹ́ í) postati bel, svetel: ušesa so mu od mraza pobelela
  23.      pobelína  -e ž (í) alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina
  24.      pobelíti 1 in politi -im dov. ( ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor poljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
  25.      pobelíti 2 in politi -im dov. ( ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA