Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (11.701-11.725)


  1.      premetánka  -e ž (á) s prestavitvijo črk nastala nova beseda; anagram: beseda korenjak je premetanka od krokanje ♪
  2.      prémica  -e ž (ẹ̑) geom. neomejena ravna črta: premica se dotika krivulje; potegniti premico; točka leži na premici / mimobežna premica ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; vzporedni premici; polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora ♪
  3.      premíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila // ki se lahko premika, hodi: premični bolniki ◊ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo v stran ali nazaj; lingv. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti ♪
  4.      premíčnica  -e ž (ȋ) astr. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe; planet: gibanje premičnic; premičnice in nepremičnice / mala premičnica asteroid / premičnica Jupiter ♪
  5.      premík  -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
  6.      premikálnica  -e ž (ȃ) uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede ♪
  7.      premíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu ◊ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje ◊ lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo ♪
  8.      premírati  -am nedov. (ȋ ȋ) postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo; premirati od mraza / ekspr. premirati od strahu ♪
  9.      premíslek  -a [lǝk] m (ȋ) 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ♪
  10.      premísliti  -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje ∙ premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno ♪
  11.      premíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi ♪
  12.      premišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje premišljeváje: premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko premišljujóč -a -e: to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči ♪
  13.      premlévati  -am nedov. (ẹ́) ekspr. 1. pogovarjati se, govoriti o čem: prijatelja sta premlevala novice zadnjih dni; v prvi točki dnevnega reda so premlevali vprašanja uvoza / kar naprej so premlevali iste stvari ponavljali; otroci so v šoli premlevali abecedo se je učili 2. premišljevati: premlevati svoje skrbi, težave; kar naprej nekaj premleva sam pri sebi / začela sta premlevati, kako bo dogodek vplival na odločitev vodstva premlévan -a -o: poslušal je že velikokrat premlevano zgodbo ♪
  14.      premnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn., ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari od kake celote: premnogi ljudje so preveč zaposleni; ed., star. premnog tekmovalec je odnehal // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari sploh: od premnogih skrbi še spati ne more; v boju s premnogimi težavami so delavci postali izkušeni in odločni / od premnogega dela utrujen preobilnega; sam.: premnogi mislijo, da je to le začasno; premnogim je obljubljal, a redko držal besedo ♪
  15.      premôčen  in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni ● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah premočnó tudi premôčno prisl.: naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala ♪
  16.      premôči  -mórem dov., premógel premôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je 2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril ● ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati ♪
  17.      premóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede premódro prisl.: premodro govoriti ♪
  18.      prêmog  -óga m (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog ∙ publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn ♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga ♪
  19.      premógov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča ♦ kem. premogov katran ♪
  20.      premotíti  in premótiti -im dov. (ȋ ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu ♪
  21.      premózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati ♪
  22.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima ♪
  23.      premréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla premŕl -a -o: premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja premŕt -a -o: otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke ♪
  24.      prenágliti se  -im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi ♪
  25.      prenagníti  in prenágniti -em, tudi prenágniti -em dov. (ȋ á; á) nagniti na drugo, nasprotno stran: dodatna utež je tehtnico prenagnila ● knjiž. ne more je prenagniti še tolikšna ljubezen do očeta vztraja pri svojem prepričanju, pri svoji odločitvi; knjiž. poskušal je sina prenagniti, pa se mu ni posrečilo pregovoriti ♪

   11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA