Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (11.548-11.572)


  1.      predstáven  -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na predstava 2: spoznal je njihov miselni in predstavni svet; prehod iz zaznavnega v predstavni svet / meje človeške predstavne zmožnosti; otrokovo predstavno obzorje ● star. kraj ni bil navzven nič kaj predstaven pomemben, ugleden ◊ ped. predstavno mišljenje nižja razvojna stopnja mišljenja, pri kateri otrok misli z (vidnimi ali slušnimi) predstavami predstávno prisl.: preteklost predstavno in miselno pritegniti v sedanjost; beseda je predstavno premaknjena v drugačno okolje ♪
  2.      predstávljati  -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
  3.      predstavljávec  -vca m (ȃ) zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: vsi so občudovali predstavljavca župana / bil je dober predstavljavec Shakespeara ♪
  4.      predstavotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino predstavotvórno prisl.: pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi; zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno ♪
  5.      prèdtákt  -a m (ȅ-ȃ) muz. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka ♪
  6.      predúh  -a m (ȗ) odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor ♪
  7.      predvájanje  -a s (ā) glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev ♪
  8.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  9.      prèdvojáški  -a -o prid. (ȅ-á) navadno v zvezi predvojaška vzgoja, do 1973 vzgoja o osnovnih oblikah obrambe domovine, o vojaških veščinah: obvezniki predvojaške vzgoje / učitelj predvojaške vzgoje; sam.: ima izpit iz predvojaške ♪
  10.      predvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas pred vojno: predvojni dogodki / v romanu obravnava snov iz predvojne in medvojne dobe // nanašajoč se na čas pred drugo svetovno vojno: predvojni komunisti / opisuje predvojne razmere ♪
  11.      predzádnji  -a -e prid. (ȃ) ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka ♪
  12.      prèdzgodovína  -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
  13.      prèdznámenje  -a s (ȅ-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe ♪
  14.      prêfabricírati  -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora ♪
  15.      prêfabrikácija  -e ž (ȇ-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov ♪
  16.      prêfabrikát  -a m (ȇ-ȃ) grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov ♪
  17.      prefektúra  -e ž (ȗ) 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez ♪
  18.      prefíks  -a m (ȋ) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi ♪
  19.      preformulírati  -am dov. (ȋ) na novo formulirati: preformulirati besedilo / preformulirati politična načela ♪
  20.      preforsírati  -am dov. (ȋ) pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas ♪
  21.      preganjálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na preganjalce ali preganjanje: preganjalski bes / bil je hudoben, preganjalski; sam.: v njem je nekaj preganjalskega ♪
  22.      pregánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu ♪
  23.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  24.      pregíbnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pregibnega: pregibnost udov ♦ lingv. pregibnost besede ♪
  25.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪

   11.423 11.448 11.473 11.498 11.523 11.548 11.573 11.598 11.623 11.648  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA