Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.126-1.150)


  1.      nobèn  -êna -o tudi nobèn -a -o zaim., sam. nobêden tudi nobèden [dǝn] (ȅ ȇ; ȅ) 1. v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe ali stvari iz določene vrste v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) v samostalniški rabi: nobeden ga ne pozna; nobena ga ne mara; ne boji se nobenega / nobeden njegovih junakov; nobeden od zaveznikov / ekspr. hoče njo in nobene druge / pog. noben od fantov ni bil na veselici nobeden b) v prilastkovi rabi: noben ključ ni pravi; nobene skrbi nima; za nobeno stvar se ne zanima / zastar. nobeden človek noben // ekspr. krepi zanikanje: nobenega dvoma ni; od nikoder nobenega glasu; na noben način; z njim nočem imeti nobenega opravka; nobene besede več; nobene pomoči ni več // zanika kakršnokoli kakovost: nima nobenih dokumentov; nobenih novic nisem izvedel, ne dobrih ne slabih 2. nar., v zvezi z brez kakršenkoli: obsodili so ga brez nobenega dokaza; to je obljubil brez nobenega pritiska ● ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; ekspr. nobene ni črhnil molčal je; ni povedal svojega mnenja; pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil; minuta zamujena ne vrne se nobena; preg. eden ni nobeden če je samo eden, ne pomeni nič ♪
  2.      nobênkrat  tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla ∙ preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič ♪
  3.      nótabéne  in nóta béne medm. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. opozarja na trditev v dostavku; pomni, ne pozabi: notabene: zvečer me ne čakaj; sam.: pripisal je notabene [NB] ♪
  4.      novêmber  -bra m (é) enajsti mesec v letu: seja je bila dvanajstega novembra; delo je bilo dokončano v (mesecu) novembru / zgodilo se je (meseca) novembra / devetindvajseti november dan republike ♪
  5.      novodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na novo dobo: novodobna industrija; novodobno znanstveno raziskovanje / knjiž. novodobna hiša sodobna, moderna ♪
  6.      nürnberški  -a -o [nír-] prid. (ȋ) nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani ∙ šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda ♦ zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  7.      obdóben  -bna -o prid. (ọ̑) knjiž. občasen: obdobne bolečine v glavi; obdobna dela / obdobno ponavljanje / obdobna selitev ptic ♪
  8.      obéčati  -am, in obéčati in obečáti -am dov. (ẹ̄ ẹ̑; ẹ́ á ẹ́) star. obljubiti: obečal je, da pride še danes ♪
  9.      obečávati  -am nedov. (ȃ) star. obljubljati: obečavati otrokom bonbone ♪
  10.      obèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kosilo: pripravljati obed; dober obed; praznični obed / iti k obedu; povabiti na obed ♪
  11.      obéden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obed: obedni čas / obedna miza jedilna miza ♪
  12.      obédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. prostor, urejen za serviranje hrane; jedilnica: prinesti kosilo v obednico; prostorna in svetla obednica // pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: obednica iz mahagonija ♪
  13.      obedoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor jé kosilo: opazovati obedovalce ♪
  14.      obedoválnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko restavracija: privoščiti si v obedovalnici razkošno kosilo ♪
  15.      obedováti  -újem tudi obédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̄) knjiž. jesti kosilo; kositi: obedovati v slavnostni dvorani; obedovati in večerjati ♪
  16.      óbel  óbla -o [ǝu̯] prid. (ọ̄) omejen na eni strani z enakomerno ukrivljeno ploskvijo: obli hrbti knjig; obli kupi sena / obla oblika predmeta / oble prsi // knjiž. zaobljen, okrogel: obli kamni / obel obraz / obli boki; oble roke ◊ gozd. obli les okrogli les; strojn. obli navoj navoj, ki je zgoraj in spodaj zaokrožen v velikem polmeru ♪
  17.      obéla  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko zabela: slanina za obelo ♪
  18.      obeléti  -ím dov., obéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: od sonca so mu lasje obeleli obelèl in obelél -éla -o: obeleli lasje ♪
  19.      obeléžba  -e ž (ẹ̑) publ. označitev, zaznamovanje: obeležba drevja za sečnjo / obeležba trase za cesto // znak, znamenje: obeležbe na cestišču ♪
  20.      obeleževáti  -újem nedov. (á ȗ) publ. 1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo 2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov ♪
  21.      obeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. 1. označiti, zaznamovati: obeležiti hiše, ki niso primerne za bivanje / obeležiti traso / s polaganjem vencev so obeležili obletnico proslave 2. razložiti, pojasniti: v govoru je obeležil pomen te akcije; obeležiti temeljna stališča glede vojne in miru obeléžen -a -o: državni praznik je bil obeležen z novimi delovnimi zmagami; obeležena trasa ♪
  22.      obeléžje  -a s (ẹ̑) publ., navadno s prilastkom 1. značilnosti, posebnosti: kritik je označil ljudskost kot glavno obeležje resničnega umetnika; splošno obeležje časa / alpsko obeležje pokrajine / z oslabljenim pomenom: zborovanje je imelo delovno obeležje; opisi narave imajo lirično obeležje 2. spominska plošča, spomenik, znamenje: ob odkritju obeležja je bila tudi svečana proslava / spominsko obeležje ♪
  23.      obelísk  -a m (ȋ) visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu piramidasto zožuje: postaviti obelisk; vklesati napis v obelisk; obeliski in piramide // temu podoben spomenik sploh: padlim borcem so postavili spominski obelisk ♪
  24.      obelíti 1 in obéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno; obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase ♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve 2. odstraniti lubje: obeliti smreke; z nožem obeliti palico 3. nar. vzhodno pobeliti: obeliti hišo obéljen -a -o: obeljen les; obeljeno platno ♪
  25.      obelíti 2 in obéliti -im dov. (ȋ ẹ́) nar. primorsko zabeliti: obeliti krompir; obeliti solato z oljem obéljen -a -o: obeljeno zelje ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA