Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (11.098-11.122)


  1.      poslópje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala ♪
  2.      poslóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu ♪
  3.      poslovéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora 2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik poslovénjen -a -o: njegova žena je poslovenjena Čehinja ♪
  4.      poslovílo  -a s (í) zastar. 1. slovo: sprejeli so ga prijazno in tudi poslovilo je bilo prisrčno 2. poslovilne besede, poslovilno pismo: izročil jim je njegovo poslovilo ♪
  5.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  6.      poslušálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalci pazljivo poslušajo; pevka je navdušila poslušalce; poslušalci v dvorani; gledalci in poslušalci; kadar je pripovedoval o svojih dogodivščinah, je imel dovolj poslušalcev / radijski poslušalci / ekspr. sklenil je, da bo v pogovoru samo poslušalec da se ga ne bo aktivno udeleževal; biti dober poslušalec dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovani poslušalci 2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec ♪
  7.      poslúšanje  tudi poslušánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe ♪
  8.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  9.      posluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle posluževáti se publ. uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo poslužujóč -a -e: vseh sredstev poslužujoče se nasilje ♪
  10.      posmèh  in posméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: namesto priznanja je doživel posmeh; v njegovih besedah je čutiti hladen posmeh / posmeh na njegovo junaštvo ga je prizadel ∙ knjiž. izročiti koga posmehu povzročiti, da se mu posmehujejo; ekspr. biti komu v posmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za posmehovanje // izraz obraza, ki kaže tak odnos: v njegovih očeh je bil posmeh; rahel, zaničljiv posmeh / odgovoriti, pripovedovati s posmehom ♪
  11.      posmehljív  -a -o prid. (ȋ í) ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke // ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek posmehljívo prisl.: posmehljivo gledati, reči, vprašati; posmehljivo izrečene besede ♪
  12.      posmehljívec  -vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev ♪
  13.      posmehljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od posmehljivec: je znana posmehljivka 2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke ♪
  14.      posmehljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost posmehljivega: njegova posmehljivost jih moti / posmehljivost njenih besed / ni se mogel vzdržati posmehljivosti ♪
  15.      posméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: pa ravno ti hočeš iti, ki tako lahko hodiš, se ji je posmehnil; surovo se je posmehnil njenim besedam 2. nekoliko se nasmehniti: prijazno se ji je posmehnil ♪
  16.      posmehováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju ♪
  17.      posmodíti  -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem ♪
  18.      posmrtnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posmrtnino: posmrtninski sklad ♦ jur. posmrtninsko zavarovanje zavarovanje, pri katerem se določena vsota izplača samo v primeru, če zavarovanec umre med trajanjem pogodbene dobe ♪
  19.      pòsmúčarski  -a -o prid. (ȍ-ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o: posmukano grmičje, listje ♪
  20.      posnemálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) agr. priprava za odvzemanje maščobe iz mleka: dati mleko v posnemalnik ♪
  21.      posnémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. odstranjevati kaj s površine česa, zlasti tekočine: posnemati maščobo, pene z juhe; z žlico posnemati smetano / posnemati kislo mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstranjevati: kamenje ji je posnemalo kožo na podplatih // odstranjevati sploh: posnemati plast barve s stene; z obličem posnemati robove 2. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: posnemati govorjenje, kretnje drugih; otrok rad posnema starejše; v oblačenju posnema odrasle; nekritično so ga posnemali / posnemati živalske glasove / posnemati dober zgled // prevzemati način umetniškega ustvarjanja: v dramatiki posnema Cankarja; posnemati ljudske pesmi / ta umetnostna smer posnema staro grško umetnost 3. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar posnema marmor / to blago posnema irhovino 4. knjiž., v zvezi z iz spoznavati, ugotavljati: iz njenih besed je posnemal, da ga ne mara; iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi / iz pogovora posnemamo naslednje odgovore povzemamo 5. prenašati a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posnemati motive iz narave / posnemati na filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak; snemati: ta prizor so dolgo posnemali 6. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posnemati koncerte, opere ◊ agr. posnemati mleko po posebnem postopku odvzemati mu maščobo; obrt. posnemati kroj prenašati ga s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnemáje: govoril je, posnemaje znanega igralca; sok prekuhavamo, posnemaje pene posnemajóč -a -e: posnemajoč njeno vedenje, je vse zabaval ♪
  22.      posnémek  -mka m (ẹ̑) star. posnetek: dober posnemek; posnemek dragega krzna / posnemek antičnih umetnin ♪
  23.      posnétek  -tka m (ẹ̑) 1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu 3. rad. zvok ali slika, zapisana na magnetni trak, ploščo: gledati, poslušati, predvajati posnetek; posnetki opere, simfonije / slikovni, zvočni posnetek; tonski posnetek radijske igre / posnetek na magnetoskopskem traku / radijski, televizijski posnetek ◊ fot. bližinski posnetek od blizu; daljinski posnetek napravljen s teleobjektivom; neostri posnetek pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; ostri posnetek pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; premaknjeni posnetek nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem; protisvetlobni posnetek pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja; med. rentgenski posnetek; obrt. narediti posnetek pri krojenju odrezati odvečno blago na ramah, v pasu ♪
  24.      posnéti  -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á) 1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu // odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati 2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled // prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih 3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil 4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka 5. prenesti a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero 6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč ● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal ◊ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnét -a -o: privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; posneto mleko; mojstrsko posnet prizor ∙ žarg., friz. posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu ♪
  25.      posnóviti  -im tudi posnovíti -ím dov., posnóvil (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž. uresničiti, konkretizirati: navdih posnoviti v besedi posnóvljen -a -o tudi posnovljèn -êna -o: posnovljene misli ♪

   10.973 10.998 11.023 11.048 11.073 11.098 11.123 11.148 11.173 11.198  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA