Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (1.076-1.100)



  1.      nèbórbenost  -i ž (-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
  2.      nèdóber  -dôbra -o prid. (-ọ́ -ó) nav. ekspr. ki mu manjka dobrote, dobrosrčnosti: druži se z nedobrimi otroki / oči so nenadoma dobile nedober izraz; obšla so ga nedobra čustva // evfem. slab: zrak je tu nedober / dekle je na nedobrem glasu
  3.      nèdružáben  -bna -o prid. (-ā) ki mu manjka družabnosti: to je izrazito nedružaben človek nèdružábno prisl.: nedružabno živeti
  4.      nèdrúžben  -a -o prid. (-) knjiž. asocialen: neprilagojen, nedružben človek je / nedružbene težnje
  5.      nèdvójben  -a -o prid. (-ọ̑) zastar. nedvomen: nedvojbena resnica nèdvójbeno prisl.: to ga nedvojbeno ne bo prepričalo
  6.      nègíben  -bna -o prid. (-) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivipesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj
  7.      nègostoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
  8.      nèizbegljív  -a -o prid. (- -í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neizbegljiva nesreča
  9.      nèizžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki se mu ne da izogniti, izmakniti: neizbežna smrt, usoda; vojna je bila neizbežna / knjiž. neizbežni ukrepi nujni
  10.      nèizžnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neizbežnega: neizbežnost usode, vojne / knjiž. neizbežnost družbenih sprememb nujnost
  11.      nèizogíben  -bna -o prid. (-) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
  12.      nèljuzen  -zni ž (-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni
  13.      nèljubeznív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje nèljubeznívo prisl.: neljubeznivo odgovoriti
  14.      nèljubeznívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil
  15.      nèmiroljúben  -bna -o prid. (-ū) evfem. napadalen, sovražen: nemiroljubna država / nemiroljubni nameni; nemiroljubno dejanje
  16.      nèoljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni obeljen: neobeljeno platno / neobeljen les; neobeljene vrbove šibe
  17.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  18.      nèosében  -bna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivnalingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno
  19.      nèpoljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša
  20.      nèpodóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna
  21.      nèpomémben  -bna -o prid. (-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno
  22.      nèporáben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila
  23.      nèpotrében  -bna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
  24.      nèpozáben  -bna -o prid. (-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi
  25.      nèpreberljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. nečitljiv: nepreberljiv podpis

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA