Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (10.698-10.722)


  1.      pohôpati  -am dov. (ȏ) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali ♪
  2.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil ♪
  3.      pohôten  -tna -o prid., pohôtnejši (ó ō) ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna // ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej ♪
  4.      pohŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) nekoliko hrkniti: če je otrok le pohrkal, je bila že v skrbeh; pohrkal je in začel govoriti ∙ ekspr. na vprašanje je samo nekaj pohrkala nerazumljivo rekla ♪
  5.      pohrzávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih hrzati: konj je nemirno begal in pohrzaval ♪
  6.      pohudíčiti  -im dov. (í ȋ) pog., v zvezi z ga narediti napako: bal se je, da ga ne bi kje pohudičil pohudíčiti se ekspr. 1. postati hudoben, zloben: po tistem dogodku se je ves pohudičil 2. izjaloviti se: česar se loti, vse se mu pohudiči ♪
  7.      pohújšanje  -a s (ȗ) glagolnik od pohujšati: njihove razvade so vzbujale splošno zaničevanje in pohujšanje; pohujšanje otrok / dajati pohujšanje pohujševati / bil jim je v pohujšanje ∙ ekspr. ne beri tega pohujšanja pohujšljive knjige, romana ♪
  8.      pohúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil pohúljen -a -o 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek ♪
  9.      pohválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega ♪
  10.      pohvalíti  in pohváliti -im dov. (ȋ á) izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil pohvalíti se in pohváliti se z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti pohváljen -a -o: v šoli je bil pohvaljen ♪
  11.      pòígra  -e ž (ȍ-ȋ) 1. lit. posebni, zaključni prizor dramskega dela: napisati drami poigro 2. muz. zaključni instrumentalni stavek glasbenega dela: klavirska poigra v samospevu ♪
  12.      poigráti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas igrati (na glasbilo): samo včasih še poigra na citre; malo poigrati na harmoniko poigráti se 1. krajši čas se udeležiti otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigrati se na dvorišču; malo se še poigraj / poigrati se z medvedkom; pren., ekspr. veter se je poigral z vejami 2. v zvezi s s, z nehoteno premakniti kaj in s tem izraziti zadrego, vznemirjenje: poigrati se z obeskom na verižici; poigral se je z uro in jo spravil v žep 3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: malo se je poigrala s fantom / poigral se je z vestjo ● ekspr. zima se lahko še poigra in nasuje snega čeprav se zima že končuje, je lahko še sneg; publ. poigrati se z možnostmi, ki jih daje moda uporabiti jih v presenetljivih, nenavadnih kombinacijah; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari ♪
  13.      poigrávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom 3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza poigrávati se 1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi 2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi // biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo ● ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava ♪
  14.      poimenovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov ♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto 2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje ♪
  15.      poiskáti  -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči ♪
  16.      poístiti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: glasbeno temo je poistil s temo romance; mladostnik se pogostokrat poisti z literarnimi ali filmskimi junaki ♪
  17.      poizvédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poizvedeti: brez poizvedbe ne bi dobili teh podatkov / poslati na poizvedbe / po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes ♦ jur. neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi ♪
  18.      pojasnílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost ♪
  19.      pojasnílo  -a s (í) kar kaj pojasnjuje: v tem dejstvu lahko iščemo pojasnilo za njegov uspeh / pojasnilo, da tako pač mora biti, ga ni zadovoljilo; dobiti, zahtevati pojasnilo od koga; napisati pojasnilo / dati pojasnilo / v pojasnilo naj dodam, da smo bili samo trije / stavek ima preveč pojasnil // lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
  20.      pojasnjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje ♪
  21.      pójati  -am nedov. (ọ́) nar. goniti, poditi: pes poja mačko / nikar ne pojaj živali, saj je ves dan delala / v slabem vremenu poja ljudi okrog; pojajo ga kot divjo zver / otroci se pojajo po dvorišču pójati se navadno v zvezi s krava, psica kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: krava, psica se poja ∙ nizko vse noči se poja z mladimi moškimi se spolno izživlja ♪
  22.      pojàv  -áva m (ȁ á) 1. kar se kaže in je čutno zaznavno: opisati, razčleniti pojav; pogostnost pojava; preprečiti širjenje kakega pojava; predmeti, pojavi in pojmi / bolezenski, starostni pojavi; naravni pojavi / družbeni, jezikovni, kulturni pojav / narod in razred sta zgodovinska pojava 2. navadno z rodilnikom izraža obstajanje česa: pojav fašizma, migracij; dvoličnost je pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki 3. glagolnik od pojaviti se: pojav sovražnikovih enot; pojav letala na nebu / obdobje pred Prešernovim pojavom v slovenski literaturi / nenaden, silovit pojav bolezni ◊ elektr. kožni pojav povečana gostota toka na površini vodnika; lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov ♪
  23.      pojáviti se  -im se dov. (á ȃ) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili ♪
  24.      pojávljati se  -am se nedov. (á) 1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se pogosto pojavlja; v tisti dobi se je že začelo pojavljati močno delavsko gibanje / v tisku so se pojavljale ugodne in neugodne kritike so bile objavljane, so izhajale; v istem času se začnejo na renesančnih slikah pojavljati novi motivi // s prihajanjem na določeno mesto, področje (večkrat) postajati viden, zaznaven: sonce se je pojavljalo na nebu vedno bolj pozno / na zaslonu so se pojavljali znani igralci / med oblaki se je pojavljala luna in spet izginjala 2. nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: gripozna obolenja se pojavljajo nenadoma / na obrazu so se pojavljali izpuščaji / pojavljale so se vznemirljive govorice / publ. pojavlja se potreba po reformi / ob takih mislih se ji je na obrazu pojavljal nasmeh pojavljajóč se -a -e: pojavljajoč se v kratkih presledkih ♪
  25.      pojédina  -e ž (ẹ̄) prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino; povabiti koga na pojedino; slovesna, svatbena pojedina; pojedina po končani žetvi // jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine ♪

   10.573 10.598 10.623 10.648 10.673 10.698 10.723 10.748 10.773 10.798  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA