Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Be (10.101-10.125)



  1.      pečílo  -a s (í) knjiž. pekoča bolečina: Ni občutil lakote ne žeje, le neko strašno pečilo v prsih, bolečino v glavi (F. Bevk)
  2.      pečkáti  -ám [pǝč] nedov.) redko bezati, brskati: pečkati po nosu
  3.      pedagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko
  4.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
  5.      pédenj  -dnja m (ẹ̄) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje
  6.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege
  7.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica
  8.      pégavka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavko ◊ zool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata
  9.      pégica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od pega: imela je nekaj pegic okrog nosu / črne pegice po perju / nobene pegice ni v njegovem življenju
  10.      pegmatít  -a m () petr. debelozrnata magmatska kamnina
  11.      péhtra bába  péhtre bábe ž (ẹ̑-á) etn., po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  12.      péhtran  -a m (ẹ́) začimbna rastlina s suličastimi listi in drobnimi belkastimi cveti v koških: gojiti pehtran / posuti s sesekljanim pehtranom s sesekljanimi pehtranovimi listi
  13.      pejoratíven  -vna -o prid. () knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede
  14.      pék  -a m (ẹ̄) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek
  15.      pekèl  -klà tudi pèkel -kla [pǝkǝ] m (ǝ̏ ; ǝ̀) 1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu 2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne ● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudorel. posmrtno trpljenje pogubljenih
  16.      peklénski  -a -o [pǝk] prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič 2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: peklenski mraz je zunaj; peklenski trušč; prestajati peklenske muke; peklenska vročina ● star. peklenski kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; star. peklensko brezno pekel peklénsko prisl.: peklensko jo je bolelo; podrtija je peklensko gorela; peklensko hudoben človek
  17.      peklénšček  -čka [pǝk] m (ẹ̄) ekspr. hudič: podoba peklenščka // hudoben, zloben človek: bil je pravi peklenšček
  18.      peklíti  -ím [tudi pǝk] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli ( í) ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli; peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube; pekli ga, da ga nihče ne ceni; pekli se zaradi sinove neubogljivosti ∙ ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žge peklíti se zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino
  19.      peklò  -à in pèklo -a s ( ; ǝ̀) star. pekel: peklo in nebesa / priti v peklo / peklo boja / peklo imajo v hiši
  20.      pékva  -e ž (ẹ̑) nar. belokranjsko posoda, zlasti lončena, pod katero se na ognjišču pečejo kruh, mesne jedi: peči pod pekvo
  21.      pelágičen  -čna -o prid. (á) biol. nanašajoč se na življenje v morski ali jezerski vodi brez stika z dnom: pelagični organizmi; pelagične alge; pelagične ribe
  22.      pêle-mêle  -a [pêlmêl] m, tudi neskl. (-) knjiž., ekspr. mešanica, zmes: na odru smo videli stilni pêle-mêle; neskl. pril.: glasbeni pêle-mêle program
  23.      pelerína  -e ž () 1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina // temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven 2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi
  24.      pêlin  -ína m (é í) 1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin 2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
  25.      pelínast  -a -o prid. (í) po okusu podoben pelinu: pelinast sok / pelinast okus pelínasto prisl.: pelinasto grenek okus

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA