Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bari (16-40)



  1.      barístka  -e ž () gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail
  2.      barít  -a m () min. rudnina barijev sulfat, težec: rudnik barita
  3.      baríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
  4.      báriton  -a m () moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni
  5.      baritoníst  -a m () kdor poje bariton: gostuje baritonist mariborske opere; pevski zbor išče basiste in baritoniste
  6.      báritonski  -a -o prid. () nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija
  7.      barítov  -a -o () pridevnik od barit: baritova specifična teža
  8.      barítovica  -e ž () kem. raztopina barijevega hidroksida
  9.      babaríja  -e ž () nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije
  10.      barbarizácija  -e ž (á) uvajanje barbarskih razmer: barbarizacija rimskega cesarstva / težiti k barbarizaciji človeških vrednot
  11.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  12.      barbarizírati  -am nedov. in dov. () uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
  13.      básbáriton  -a m (-) muz. basovski glas z visoko lego
  14.      cinabarít  -a m () min. rudnina živosrebrov sulfid
  15.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  16.      gabarít  -a m () urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
  17.      barica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gobar: izkušena gobarica
  18.      gobáriti  -im nedov.) nabirati gobe (po gozdovih): za rekreacijo gobariti / že nekaj let gobari
  19.      herbárij  -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
  20.      herbárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
  21.      herbarizírati  -am nedov. in dov. () bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
  22.      íbarica  -e ž () pog. ibar: on kadi ibarice
  23.      kolobáriti  -im nedov.) 1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel; mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil 2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu; ure in ure je kolobaril v temi 3. redko nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti 4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso ● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval
  24.      kolumbárij  -a m (á) knjiž. zgradba ali zid, navadno pri krematoriju, z vdolbinami za shranjevanje žar: postaviti žaro s pepelom umrlega v kolumbarij
  25.      kurbaríja  -e ž () vulg. vlačugarstvo: dokazati komu kurbarijo

   1 16 41 66 91  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA