Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ban (251-275)



  1.      apoén  -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
  2.      aranžírka  -e ž () gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
  3.      aranžmá  -ja m () 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
  4.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  5.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  6.      avêrz  -a m () knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo
  7.      a vísta  prisl. () fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti
  8.      avtomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj
  9.      avtomatizácija  -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati: a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije b) avtomatizacija gibanja
  10.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  11.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
  12.      avtonomízem  -zma m () politično gibanje za avtonomijo: avtonomizem se je čedalje bolj krepil
  13.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  14.      balístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku: balistična krivulja / balistični izstrelek; balistična raketa
  15.      balístika  -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika
  16.      bárd  -a m () pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov // ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard
  17.      baróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen
  18.      bastonáda  -e ž () nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado
  19.      baziláren  -rna -o prid. () anat. nanašajoč se na bazo lobanje, spodnji: bazilarna dolžina
  20.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž ( ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod
  21.      bèčvast  -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok
  22.      belogardízem  -zma m () protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem
  23.      bendžo  gl. banjo
  24.      bentíti  -ím nedov. ( í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja
  25.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA