Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BRT (162-186)


  1.      klesárstvo  -a s (ȃ) klesarska obrt: kamnoseštvo in klesarstvo / preživlja se s klesarstvom z opravljanjem klesarskega poklica ♪
  2.      ključávničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ključavničarje ali ključavničarstvo: ključavničarsko kladivo, orodje / ključavničarska obrt / ključavničarski vajenec ♪
  3.      ključávničarstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  4.      klobučárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klobučarje ali klobučarstvo: ima klobučarski salon / klobučarska obrt ♪
  5.      klobučárstvo  -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
  6.      kolárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt ♪
  7.      kolárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo ♪
  8.      kolésce  -a s (ẹ̑) 1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju ∙ pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški ♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca ♪
  9.      koloníst  -a m (ȋ) 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije ♪
  10.      komerciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent ♪
  11.      koncesionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nekdaj dodeliti koncesijo: nekatere dejavnosti je morala oblast koncesionirati koncesioníran -a -o: koncesionirana obrt; oblastveno koncesioniran in zaprisežen revizor ♪
  12.      končávati  -am nedov. (ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati: končavati beljenje stanovanja; publ. predsednik je končaval s pozdravljanjem gostov // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: črtico končava s spomini na mladost 2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: že ves popoldan končava nalogo / obrtnik je končaval svoj izdelek 3. star. ubijati, usmrčevati: ropali in končavali so nedolžne ljudi // uničevati, ugonabljati: prepovedano je končavati gozdove; pije in si končava zdravje končávati se navadno s prislovnim določilom izraža a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: poletje se naglo končava b) prenehanje obstajanja glede na prostor: stal je tam, kjer se končava znamenita dolina ♪
  13.      konfékcija  -e ž (ẹ́) 1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko / damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri ♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči // pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije 2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije 3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin 4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije ♪
  14.      kopíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kopirati: kopiranje in razmnoževanje / kopiranje filmov / kopiranje srednjeveških fresk / papir za kopiranje papir, s katerim se kopira ♦ obrt. prenašanje vzorca na prozoren papir ali neposredno na tanko tkanino ♪
  15.      kopíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj ◊ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje ♪
  16.      košárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar1: košarski izdelki / košarska obrt ♪
  17.      košárstvo  -a s (ȃ) košarska obrt: košarstvo in pletarstvo ♪
  18.      kotlárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kotlarje ali kotlarstvo: kotlarsko kladivo, orodje / kotlarski izdelki / kotlarska obrt ♪
  19.      kotlárstvo  -a s (ȃ) kotlarska obrt: ukvarja se s kotlarstvom ♪
  20.      kovačíja  -e ž (ȋ) kovačnica: ob cesti je stala stara vaška kovačija // kovaška obrt: pri njem se je izučil kovačije ♪
  21.      kováški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kovače ali kovanje: usnjen kovaški predpasnik / kovaška obrt / kovaški meh; kovaške klešče; kovaško kladivo, orodje; kovaško ognjišče ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem ∙ sope kot kovaški meh zelo, glasno ♦ metal. kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih ♪
  22.      kováštvo  -a s (ȃ) kovaška obrt: izučil se je kovaštva / umetno kovaštvo / opustil je kovaštvo opravljanje kovaškega poklica ♪
  23.      kovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastnosti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom / kovinska barva c) dela v kovinski stroki; kovinska industrija industrija, ki oblikuje, obdeluje kovine v končne izdelke ◊ fiz. kovinski barometer kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska; aneroid; kem. kovinski oksid spojina kovine s kisikom; obrt. kovinsko pohištvo pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; teh. kovinska elektroda; kovinska žaga žaga za rezanje kovin kovínsko prisl.: perje se mu kovinsko sveti; kovinsko modra morska gladina; hrošč kovinsko zelene barve ♪
  24.      kozíca  -e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih: vstaviti, všiti kozico; kozice pri rokavih ◊ čeb. priprava, na katero se odlaga satje ♪
  25.      kózji  tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ) 1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci ● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga ◊ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje ♪

   37 62 87 112 137 162 187 212 237 262  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA