Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BRK (143)

1.      bŕk  -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
2.      bŕka  -e ž (ȓ) nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive ♪
3.      brkáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač ♪
4.      brkáčka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški ♪
5.      bŕkast  -a -o prid. (ȓ) redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček ♪
6.      brkàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus ♪
7.      bŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi ♪
8.      bŕkec  -kca m (ȓ) nav. mn., redko brčica: zavihati si brkce; črni, krtačasti brkci ♪
9.      bŕkež  -a m (ȓ) ekspr., redko brkač ♪
10.      bŕkica  -e ž (ȓ) nav. mn. brčica: nositi brkice; goste črne brkice ♪
11.      bŕklja  -e ž (ȓ) nav. mn., šalj. 1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje 2. noga: kam pa moliš svoje brklje ♪
12.      brkljánje  -a s (ȃ) glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu ♪
13.      brkljaríja  -e ž (ȋ) pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije ♪
14.      brkljáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. brkljati: brkljariti pri ognjišču / kaj pa brkljarite tukaj ♪
15.      brkljárnica  -e ž (ȃ) redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli ♪
16.      brkljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod? ♪
17.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
18.      belobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
19.      črnobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima črne brke: črnobrk Turek ♪
20.      dolgobŕk  -a -o [u̯g] prid. (ȓ r̄) ki ima dolge brke: dolgobrki možakarji ♪
21.      dolgobŕkec  -kca [u̯g] m (ȓ) ekspr. kdor ima dolge brke ♪
22.      izbrkljáti  -ám dov. (á ȃ) pog. izbrskati: iz zaboja je izbrkljal kos sira ♪
23.      pobrkljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše 2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu ♪
24.      zbrkljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti z veliko drobnega dela: zbrkljati preprost voziček 2. pog. zbrskati: zbrkljati kamenčke na kup ♪
25.      zbŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž., redko zmeniti se: drugi so se veselo zabavali, zanj pa se ni nihče zbrknil ♪

1 26 51 76 101 126