Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BOV (901-925)


  1.      zalépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko ♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani ♪
  2.      zalomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti 2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder 3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi ● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost ◊ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo zalomíti se ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas ∙ ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti zalómljen -a -o: zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska ♪
  3.      zamáhati  -am, in zamáhati tudi zamaháti -am dov. (á; á á á) narediti nekaj (neurejenih) gibov, navadno z roko: zamahati z rokami / zamahati s palico po zraku // narediti nekaj gibov z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: že od daleč jim je zamahal / zamahati v pozdrav ♪
  4.      zamahedráti  -ám dov. (á ȃ) viseč narediti nekaj valujočih gibov: prazen rokav suknjiča je zamahedral pri vsakem koraku / roke so mu zamahedrale brez moči ♪
  5.      zamencáti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) ekspr. 1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami: od zadrege zamencati; nestrpno zamencati / živčno zamencati z nogami 2. s kratkimi koraki iti, stopiti: zamencal je od mize proti vratom ● ekspr. mogoče, ne vem, je zamencala omahovaje, obotavljajoč se rekla ♪
  6.      zamígati  -am dov. (ȋ) z delom telesa narediti nekaj gibov sem in tja: zamigati z glavo; zamigati s prsti na nogah ♪
  7.      zamotovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. počasi, nerodno iti, stopiti: zamotovilil je proti postelji; zamotoviliti po sobi 2. narediti nekaj nerodnih, neurejenih gibov: zamotovilil je, kakor da jo hoče poljubiti / zamotoviliti z rokami po zraku zamotovíliti se 1. zaplesti se: zamotoviliti se v trnje / zamotoviliti se v protislovja 2. počasi, nerodno priti kam: zamotovilil se je na sedež ♪
  8.      zamudíti  -ím dov., zamúdil (ȋ í) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor // zaradi prepoznega prihoda kam ne dobiti več česa kje: zamuditi avtobus, vlak / pog. cenejše blago si že zamudila ne moreš ga kupiti, ker je že razprodano ∙ ekspr. zamuditi zadnji vlak ne izkoristiti zadnje priložnosti 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno: hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi 3. nepreh. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad je letos zamudila 4. ne narediti česa, ne začeti delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi s plačilom davka, prispevka / zamuditi rok ♦ šport. zamuditi start 5. ekspr. ne doživeti, ne narediti tega, kar bi lahko v določenem času: spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil / nič nisi zamudil, ko te ni bilo nič posebnega, zanimivega se ni zgodilo // ne izrabiti, ne izkoristiti: zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše / zamuditi priložnost, trenutek 6. ekspr. povzročiti, da se za koga ali kaj porabi določen čas: naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo zamudíti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos se je setev zamudila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se na poti; žena se je zamudila pri šivilji; v trgovini smo se zamudili / zdravnik se je pri bolniku precej zamudil // ostati, zadržati se kje: tam se bova zamudila kako uro; na sprejemu se je zamudil do polnoči 3. v zvezi s s, z porabiti za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se z malenkostmi; zamuditi se z oblačenjem otrok / z iskanjem podatkov se je zamudil več let; uslužbenka se je s stranko zamudila pol ure zamujèn -êna -o: nadomestiti zamujen čas; zamujeni dnevi; lepa priložnost je bila zamujena; s tem še ni bilo vse zamujeno ∙ minuta zamujena ne vrne se nobena zamujeno se ne da nadomestiti; sam.: nadomestiti, popraviti zamujeno; prav nič še ni zamujeno ♪
  9.      zanalàšč  tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč ♪
  10.      zánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zanko: zančna velikost ♦ obrt. zančni vbod vbod za obšivanje robov, pri katerem se z nitjo naredi zanka; tekst. zančna osnova osnova, ki v frotirnih tkaninah tvori zanke ♪
  11.      zanìč  prid. neskl. (ȉ) 1. nav. ekspr. zelo slab: a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita b) zanič obrtnik / imeti zanič oči biti zelo slaboviden c) taka politika je zanič č) zanič vidljivost na cesti / imeti zanič dohodke d) zanič novice e) bolnik je danes zanič; vsako leto je bolj zanič 2. ki je popolnoma neprimeren za (nadaljnjo) uporabo: pralni stroj je zanič; zavreči čevlje, ki so zanič; zanič stvari odpeljati na odpad; stopnice so že zdavnaj zanič / ekspr. za vojsko je zanič nesposoben ● ekspr. nima otrok, je zanič je neploden zanìč prisl.: ne godi se mu zanič; zanič živeti ♪
  12.      zaóbliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje zaóbliti se ekspr. postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil zaóbljen -a -o 1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob 2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada ♪
  13.      zaokróžati  -am nedov. (ọ́) 1. delati okroglo: zaokrožati robove 2. delati, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: pri računanju je zaokrožal ♦ mat. zaokrožati na eno decimalko 3. združevati zemljišča v enoten kompleks: zaokrožati kmetijska posestva 4. delati, da kaj postane skladna celota: zaokrožati svoje znanje z dodatnim študijem / teorija zaokroža dejstva v celoto zaokróžati se 1. postajati okrogel: listi se rahlo zaokrožajo / ekspr. telo se mu je začelo zaokrožati 2. postajati skladna celota: vedenje o teh pojavih se zaokroža ♪
  14.      zaokróženje  -a s (ọ́) glagolnik od zaokrožiti: zaokroženje robov / zaokroženje števila / zaokroženje travnikov / zaokroženje pogledov na določen čas ♪
  15.      zaokróženost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zaokroženega: zaokroženost robov / ekspr. zaokroženost obraza / zaokroženost kakega filozofskega sistema; tematska zaokroženost posameznih poglavij zaključenost, enotnost ♪
  16.      zaokroževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati okroglo: zaokroževati robove 2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo zaokroževáti se postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje ♪
  17.      zaokrožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi ♪
  18.      zaokrožíti  in zaokróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom ● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli zaokrožíti se in zaokróžiti se 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo ● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število ♪
  19.      zaoráti  -ôrjem in -órjem dov., zaôrji zaorjíte; zaorál (á ó, ọ́) 1. začeti orati: kmetje so že zaorali / nastavil je plug in zaoral prvo brazdo 2. pri oranju zaiti kam: zaradi nepazljivosti je zaoral v ledino; predaleč si zaoral 3. ekspr. delajoč brazdi podobne zareze zapeljati se: ladja je zaorala po vodi; poškodovano letalo je zaoralo po tleh; tovornjak je zaoral v klanec 4. z oranjem spraviti pod zemljo; podorati: zaorati gnoj / zaorati strnišče ● ekspr. ubogaj, sicer bova zaorala te bom kaznoval, natepel; ekspr. na tem področju je zaoral ledino je prvi začel delati ♪
  20.      zapénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zapenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / zapenjanje obleke, plašča / enoredno ali enovrstno zapenjanje z gumbi v eni vrsti / z zaščitenimi kolesi preprečiti zapenjanje vzporedno vozečih vozil ♪
  21.      zapéstnik  -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik // posebno oblikovan spodnji del rokava sploh: usnjen suknjič s pletenim ovratnikom in zapestniki; plašč s širokimi zapestniki // nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: izdelovati zapestnike; nositi zapestnike 2. knjiž. rokavica, ki je brez prstov; brezpalčna rokavica: splesti zapestnike za zimo ● knjiž. natakniti jetniku zapestnike lisice; redko zlati zapestniki zapestni gumbi; redko rokavice s podaljšanimi zapestniki zavihi ♪
  22.      zapétost  -i ž (ẹ̑) 1. stanje zapetega: zapetost gumbov 2. ekspr. nedostopnost, nepriljudnost: zaradi zapetosti je precej osamljen; zapetost in molčečnost / zapetost njegovega vedenja ♪
  23.      zaplésati  in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur // krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim 2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat // ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom 3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli 4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale; sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je 5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino 6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala ● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnati zaplésati se in zaplesáti se plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč ♪
  24.      zapopásti  -pádem dov. (á ā) star. razumeti, dojeti: bil je bister, vse je hitro zapopadel; bral je in bral, pa ni mogel zapopasti, kaj piše / novi jezik je hitro zapopadel ga razumel, se ga naučil zapopáden -a -o 1. deležnik od zapopasti: pod to besedo je zapopadeno fantovsko petje 2. zajet, vsebovan: v tem nauku je zapopaden njegov odnos do sveta ♪
  25.      zapréti  -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla ● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti ◊ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli zapréti se 1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre 2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo 3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi ● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več roditi; poljud. voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več zapŕši zastar.: zaprši vrata, se ogleduje naokrog zapŕt -a -o 1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto 2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru // ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica // ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj 3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta 4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka 5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati 6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe 7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase 8. poljud. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte 9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku ● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo ◊ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt žiro račun ne imeti pravice izplačevati z določenega žiro računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jur. zaprti kazenski poboljševalni zavod kazenski poboljševalni zavod s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; lingv. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA