Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BOV (42-66)



  1.      kljuboválnost  -i ž () lastnost kljubovalnega človeka: mladostna kljubovalnost / to je naredil iz kljubovalnosti
  2.      kljubovánje  -a s () glagolnik od kljubovati: kljubovanje očetu / to je naredil iz kljubovanja
  3.      kljubováti  -újem nedov.) z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva: fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu 2. ekspr. biti odporen proti čemu: kljubovati prehladu / uspešno kljubuje starosti / stolp še danes kljubuje viharjem // uspešno upirati se: dolgo so kljubovali sovražniku / kljubovati nevarnosti kljubováje: tam je stala, kljubovaje morju kljubujóč -a -e: na obrazu je imel jezen, kljubujoč izraz; prisl.: kljubujoče gledati
  4.      klúbovec  -vca m () žarg. član kluba: klubovci so pri plezanju dosegli drugo mesto / je vnet klubovec pripadnik kluba, zlasti športnega
  5.      Kolúmbov  -a -o prid. () nanašajoč se na Kolumba: Kolumbovo odkritje Amerike ∙ ekspr. Kolumbovo jajce navidez nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen
  6.      kolúmbovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Kolumbu: kolumbovski duh odkrivanja še neodkritih svetov
  7.      kolúmbovstvo  -a s () knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu
  8.      limbovína  tudi límbovina -e ž (í; ) les. les cemprina: stene, obite z limbovino
  9.      ljubovánje  -a s () zastar. ljubimkanje, vlačuganje: razuzdano ljubovanje; ljubovanje grofa in spletične
  10.      ljubováti  -újem nedov.) zastar. ljubimkati, vlačugati se: ljubovati z omoženo žensko; šla je v svet ljubovat
  11.      ljubóvnik  -a m (ọ̑) zastar. ljubimec, ljubček: ljubovnik gre k dekletu; ljubovnik njegove žene
  12.      nèoskrbován  -a -o prid. (-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče
  13.      obljubováti  -újem nedov.) star. obljubljati: obljubovati nagrado, dober zaslužek / že dolgo obljubuje, da bo prišel / oblaki obljubujejo nevihto / vroč dan se je obljuboval
  14.      oskrboválec  -lca [c tudi lc] m () kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine
  15.      oskrboválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno področje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela
  16.      oskrbovalíšče  -a s (í) kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju
  17.      oskrboválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od oskrbovalec: oskrbovalke trga z zelenjavo
  18.      oskrbovalnína  -e ž () oskrbnina: znižati oskrbovalnino; oskrbovalnina v domu
  19.      oskrbovánec  -nca m (á) človek, navadno starejši, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: pionirji so za novo leto obiskali oskrbovance; nega oskrbovancev; število oskrbovancev se je povečalo
  20.      oskrbovánje  -a s () glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
  21.      oskrbovánka  -e ž (á) ženska oblika od oskrbovanec: osemdesetletna oskrbovanka
  22.      oskrbováti  -újem nedov.) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
  23.      otróbov  -a -o (ọ̑) pridevnik od otrob: otrobova krma
  24.      pénklúbovec  -vca m (ẹ̑-) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev
  25.      bovski  -a -o prid. (ọ̑) pog. fantovski: pobovske navade

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA