Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
BOV (17-41)
- drobóvje -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
- družbovánje -a s (ȃ) glagolnik od družbovati: rad se spominja družbovanja z mladostnimi prijatelji / družbovanje pri delu in učenju ♪
- družbováti -újem nedov. (á ȗ) star. delati družbo: tiste čase je veliko družbovala bolnemu dekletu; vsi so mu radi družbovali ♪
- gámbovček -čka m (á) ekspr. gambovec ♪
- gámbovec -vca m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti gambovce za zimo ♪
- generálštábovec -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
- góbov -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota ♪
- gŕboven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
- gŕbovnik -a m (ȓ) knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov ♪
- grobóvje -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli ♪
- gubóvje -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila ♪
- hríbovec -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
- hribovít -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
- hribovítost -i ž (ȋ) značilnost hribovitega: hribovitost dežele ♪
- hribóvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
- hríbovka -e ž (ȋ) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke ♪
- hríbovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
- hríbovstvo -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
- ibovína -e ž (í) nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela ♪
- izkljubováti -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko s kljubovanjem priti do česa: ničesar ne moreš izkljubovati; izkljubovala si je možitev z njim ♪
- jástrebov -a -o (ȃ) pridevnik od jastreb: jastrebovi kremplji ♪
- jerobováti -újem nedov. (á ȗ) star. biti varuh, skrbnik: jerobovati otroku; pren., ekspr. niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim ♪
- kêrubov -a -o (ȇ) pridevnik od kerub: kerubov meč ♪
- kljuboválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (rad) kljubuje: fant je velik kljubovalec / ekspr. orel, ta kljubovalec viharjev ♪
- kljuboválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled ♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti kljuboválno prisl.: kljubovalno se je obnašal ♪
1 17 42 67 92 117 142 167 192 217