Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (846-870)



  1.      karbolinéjski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od karbolinej
  2.      karn  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  3.      karbonár  -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje
  4.      karbonárski  -a -o (á) pridevnik od karbonar: karbonarsko gibanje
  5.      karbonárstvo  -a s () zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva
  6.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  7.      karbonáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
  8.      karbonizácija  -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne
  9.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  10.      karnski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir
  11.      karborúnd  -a m () teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom
  12.      kàrsidi  čésarsidi in kàr si di čésar si di zaim. (-ọ́ ẹ̑-ọ́) karkoli: naj bo gospod ali karsibodi, ukazoval nam ne bo; osel je zadovoljen s čimersibodi ∙ ekspr. tak visok obisk, to ni karsibodi je zelo pomemben dogodek
  13.      katérisidi  -a- -o- in katéri -a -o si di zaim. (ẹ̑-ọ́) katerikoli: zapojte katerosibodi slovensko pesem
  14.      kávboj  -a m () v ameriškem okolju pastir na konju: skupina kavbojev / služil je za kavboja // tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: kavboj in šerif / otroci se igrajo indijance in kavboje
  15.      kávbojka  -e ž () film iz življenja kavbojev: gledati, predvajati kavbojko / slabš. film je povprečna kavbojka / bere kavbojke kavbojske povesti, romane
  16.      kávbojke  -bojk ž mn. () pog. kavbojske hlače: oblekel je stare kavbojke; tesne, obrabljene kavbojke
  17.      kávbojski  -a -o prid. () nanašajoč se na kavboje: kavbojsko življenje / rad ima kavbojske filme; kavbojski romani / kavbojski klobuk klobuk s širokimi, ob straneh precej zavihanimi krajevci; kavbojske hlače dolge, navadno modre hlače iz bombažnega blaga
  18.      kdórsidi  tudi kdòrsidi kógarsidi in kdór si di tudi kdòr si di kógar si di zaim. (ọ̑-ọ́; -ọ́ ọ̑-ọ́) kdorkoli: skrivnost je moral kdo izdati, kdorsibodi / nikar se ne brati s komersibodi ∙ ekspr. on ni kdorsibodi je pomembna oseba
  19.      kêrubov  -a -o () pridevnik od kerub: kerubov meč
  20.      kiporec  -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili
  21.      kjèrsidi  in kjérsidi in kjèr si di in kjér si di prisl. (-ọ́; ẹ̑-ọ́) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje
  22.      kljuten  -tna -o prid. (ó) zastar. kljubovalen: bil je jezljiv in kljuboten
  23.      kljuboválec  -lca [c tudi lc] m () kdor (rad) kljubuje: fant je velik kljubovalec / ekspr. orel, ta kljubovalec viharjev
  24.      kljuboválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled ♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti kljuboválno prisl.: kljubovalno se je obnašal
  25.      kljuboválnost  -i ž () lastnost kljubovalnega človeka: mladostna kljubovalnost / to je naredil iz kljubovalnosti

   721 746 771 796 821 846 871 896 921 946  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA