Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (746-770)



  1.      grobokòp  -ópa m ( ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi
  2.      groboskrúnstvo  -a s () oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva
  3.      grost  tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄) lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni
  4.      grovje  -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli
  5.      grobozŕnat  -a -o prid. () ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor
  6.      guvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  7.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol ogljikove kisline
  8.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
  9.      hiperličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
  10.      hiperlika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
  11.      hiperboloíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi
  12.      hipêrbolski  -a -o (é) pridevnik od hiperbola 1: hiperbolska os; hiperbolsko gorišče
  13.      hoten  -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot
  14.      hotnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
  15.      hriboláški  -a -o prid. () star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema
  16.      hriboláštvo  -a s () star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo
  17.      hribolázec  -zca m () star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec
  18.      hríbovec  -vca m () 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni
  19.      hribovít  -a -o prid. () ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina
  20.      hribovítost  -i ž () značilnost hribovitega: hribovitost dežele
  21.      hrivje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
  22.      hríbovka  -e ž () ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke
  23.      hríbovski  -a -o prid. () nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje
  24.      hríbovstvo  -a s () 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva
  25.      ibovína  -e ž (í) nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela

   621 646 671 696 721 746 771 796 821 846  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA