Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (6.376-6.400)


  1.      kilográm  tudi kílogram -a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki ga hranijo v mednarodnem uradu za mere in uteži ♪
  2.      kilométrski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na kilometer: kilometrska razdalja / kilometrska tarifa / kilometrski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v kilometrih ♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov 2. ekspr. zelo dolg: kilometrski trak / kilometrska salama / vedno ima kilometrske govore obširne, obsežne ♪
  3.      kímast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. ki (rad) kima, upogiba glavo: kimast človek / kimast klas / kimast cvet ♦ bot. kimasta lepnica rastlina z belimi, zelenkastimi ali rdečkastimi prevesnimi cveti, Silene nutans ♪
  4.      kímati  -am nedov. (ȋ) 1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume // z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav ∙ slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu 3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo 4. ekspr., redko počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor kimáje: pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila kimajóč -a -e: kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava ♪
  5.      kímniti  -em dov. (í ȋ) 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav // z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo ♪
  6.      kínčati  -am nedov. (ȋ) zastar. krasiti, lepšati: sobo je kinčala stara podoba; kinča ga lepa postava kínčati se lepšati se, lepotičiti se: lepa je, ni se ji treba kinčati ♪
  7.      kindžál  in kíndžal tudi kinžál -a m (ȃ; ȋ; ȃ) v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal ♪
  8.      kíno  -a m (ȋ) 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu 2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino ♪
  9.      kíp  -a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič) ♪
  10.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito ♪
  11.      kírieléjson  in kirjeléjson -a m (ȋ-ẹ̑; ẹ̑) etn. srednjeveška nabožna pesem v ljudskem jeziku z refrenom: Kyrie eleison: najstarejši slovenski kirielejsoni ♪
  12.      kirúrg  -a m (ȗ) zdravnik specialist za kirurgijo: je odličen kirurg; zborovanje kirurgov / pljučni, srčni kirurg za operacije pljuč, srca; kirurg ortoped ♪
  13.      kirurgíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa ♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami // tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije 2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji ♪
  14.      kirúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika ♦ med. kirurški nož; kirurška nit ♪
  15.      kís  -a m (ȋ) tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis ♪
  16.      kisál  -i [au̯] ž (ȃ) nar. zahodno kisla repa ali kislo zelje: poln čeber kisali / svinjsko rebrce s kisaljo ∙ nar. zahodno jed ima preveč kisali je prekisla // kisla pijača: te kisali ne bom pil ♪
  17.      kísavec  -vca m (í) ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bodi vesel človek, ne pa kisavec ♪
  18.      kísel  -sla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab // ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli ● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto ◊ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem ♪
  19.      kisík  -a m (ȋ) med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik ♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik ♪
  20.      kíslica  -e ž (í) 1. slabš. kisla pijača, zlasti vino: ne bom pil tiste kislice / kislico prodaja za vino 2. ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bledolična kislica / ta človek je prava kislica 3. bot. rastlina s kolenčastim steblom in zelenkastimi ali rdečkastimi drobnimi cveti, Rumex: alpska, lepa kislica ♪
  21.      kislína  -e ž (í) 1. kar dela kaj kislo: tekočina vsebuje preveč kisline / ugotoviti količino kisline v snovi kislost snovi / kislina ji škoduje // nav. ekspr. kisla tekočina, zlasti pijača: ne bom pil te kisline 2. kem. snov, ki tvori z bazami soli in reagira kislo: biti obstojen, odporen proti kislinam; jedka kislina; močna, razredčena kislina; vodne raztopine kislin; kisline in lugi / anorganske, organske kisline; askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa; citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone; čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem; dvobazna kislina; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja; ogljikova kislina; solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ◊ agr. jabolčna, vinska kislina; med. želodčna kislina solna kislina, ki jo izločajo posebne želodčne celice ♪
  22.      kislôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost kislega: občutljiv za sladkobo in kislobo / kisloba jabolčnika, vina kislost ♪
  23.      kíšta  -e ž (ȋ) nižje pog. zaboj: tovornjak je bil poln kišt / kupiti kišto piva ♪
  24.      kítiti  -im nedov. (í ȋ) star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje kítiti se lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila ♪
  25.      kjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪

   6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA