Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (496-520)



  1.      bosílje  -a s () knjiž. bazilika, bažiljka: šopek bosilja
  2.      bosíljek  -jka m () nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek
  3.      bosírati  -am nedov. in dov. () arhit. površinsko obdelati kamen
  4.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka
  5.      bosjáški  -a -o (á) pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje
  6.      bosjáštvo  -a s () knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice // življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva; bedno bosjaštvo
  7.      skopski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve
  8.      sman  -a m (ọ̄) etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman
  9.      sna  -e ž (ọ̑) pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
  10.      bosonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. bos: bosonogo dekletce / bosonog konj ♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev
  11.      bosonóžec  -žca m (ọ̑) knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci
  12.      bosopét  in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku
  13.      bosopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
  14.      bosopétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole
  15.      bosopétka  -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka
  16.      bosopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki
  17.      bosôta  -e ž (ó) knjiž. stanje bosega človeka
  18.      ssa nóva  sse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples
  19.      sti  dem nedov., del in del dla, stil. l la (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice sti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč
  20.      ston  -a m (ọ̑) 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston
  21.      štvo  -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: milost boštva
  22.      t  in t prisl. (; ọ̑) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vrnil sem ti in zdaj sva bot; pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot; nekaj dodaj, pa si bova lepo bot
  23.      ta  -e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah
  24.      botáničarka  -e ž (á) strokovnjakinja za botaniko
  25.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene

   371 396 421 446 471 496 521 546 571 596  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA