Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (4.421-4.445)


  1.      gigántski  -a -o prid. (ā) ekspr. nenavadno velik, velikanski: gigantski industrijski obrat; gigantske razsežnosti kipa / gigantski boji v revoluciji; gigantski napredek tehnike; opraviti gigantsko delo ♪
  2.      gígolo  -a [ži- tudi dži-] m (ȋ) mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: elegantni gigoli ♪
  3.      gimnaestráda  -e ž (ȃ) šport. vsako četrto leto prirejena mednarodna telovadna prireditev: na gimnaestradi so se zbrali najboljši telovadci sveta ♪
  4.      gimnázija  -e ž (á) srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; nekdaj: klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; nižja od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije // stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo ♪
  5.      ginekologíja  -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
  6.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  7.      gíngam  -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
  8.      gíngav  -a -o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem ♪
  9.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  10.      gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
  11.      gínjenje  -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
  12.      gírica  -e ž (ȋ) majhna morska riba s temno pego na bokih: jate srebrnih giric / ocvrte girice ♪
  13.      girl  [gêrl] ž neskl., mn. tudi girls (ē) zlasti v ameriškem okolju plesalka v revijskih in operetnih plesnih zborih: filmska girl ♪
  14.      giroskóp  tudi giroskòp tudi žiroskóp tudi žiroskòp -ópa [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi ♪
  15.      glád  -ú in -a m (ȃ) 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu ♪
  16.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
  17.      gláden  -dna -o prid. (á ā) knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen: otrok je gladen in žejen; gladna žival / skušali so jih rešiti gladne smrti od lakote // z rodilnikom ki si zelo želi česa: bili so gladni krvi; dobrote in ljubezni gladen otrok ♪
  18.      gládež 3 -a m (ȃ) bot., navadno v zvezi navadni gladež trnat plevel z rožnatimi cveti, Ononis spinosa ♪
  19.      gladiátor  -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev ♪
  20.      gladílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati ♪
  21.      gladíšnik  -a m (ȋ) bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria ♪
  22.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa ♪
  23.      gládnica  -e ž (ȃ) bot. nizek plevel z belimi ali rumenimi cveti, Draba: zimzelena gladnica ♪
  24.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  25.      glágol  -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪

   4.296 4.321 4.346 4.371 4.396 4.421 4.446 4.471 4.496 4.521  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA