Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (2.746-2.770)


  1.      cíper  -pra m (ȋ) bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah; trodljivka ♪
  2.      ciprésast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias ♪
  3.      cíprje  -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
  4.      cípro  -a m (ȋ) agr. visoki fižol boljše sorte ♪
  5.      cirílica  -e ž (ȋ) 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici ♪
  6.      církus  -a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje ♪
  7.      cirkusánt  -a m (ā á) nav. slabš. cirkuški artist ali uslužbenec: cirkusant z medvedom // slabš. kdor vzbuja pozornost, dela hrup: to ni resen govornik, ampak cirkusant; kako so mu bili zoprni italijanski cirkusanti, ki so kar naprej korakali z godbo po mestu ♪
  8.      ciróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter ♪
  9.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije ♪
  10.      citolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citologijo: citološka preiskava / citološki laboratorij ♪
  11.      citrónast  -a -o prid. (ọ̑) po barvi podoben limoni: citronaste rokavice; citronasto nebo / citronasta barva citrónasto prisl.: citronasto rumen ♪
  12.      citrónka  -e ž (ọ̑) 1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije 2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla ♪
  13.      citrónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata ♪
  14.      cítrus  -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
  15.      civíl  -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
  16.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  17.      civilístovski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad ♪
  18.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  19.      civilizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično ♪
  20.      civilizíranec  -nca m (ȋ) kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec ♪
  21.      civilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
  22.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare ♪
  23.      cmáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju ♪
  24.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
  25.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪

   2.621 2.646 2.671 2.696 2.721 2.746 2.771 2.796 2.821 2.846  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA