Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (2.326-2.350)



  1.      bím  in bìm medm. (; ) posnema visoki glas zvona: z zvonika zapoje: bim bim bim; Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim (O. Župančič) / bim bam bom; bim bom
  2.      bímčkati  -am nedov. in dov. () otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala
  3.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  4.      bíntje  -a s () agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem
  5.      bíokémičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski
  6.      bíokemíjski  tudi bíokémijski -a -o prid. (-; -ẹ́) nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij; biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični
  7.      bíokémik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
  8.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
  9.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
  10.      bírma  -e ž () rel. drugi od sedmih zakramentov katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi ∙ vezati, star. zavezati birmo biti za botra
  11.      bírmanec  -nca m () rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi
  12.      bírmanski  -a -o prid. () nanašajoč se na birmance ali birmo: birmanski boter / birmanska obleka; birmanska ura ura, ki jo boter da birmancu
  13.      bírmati  -am dov. in nedov. () rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman
  14.      bírmski  -a -o prid. () birmanski: birmski boter
  15.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  16.      birokratízem  -zma m () nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
  17.      birokratizíranje  -a s () glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
  18.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo
  19.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  20.      bísernica  -e ž () 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
  21.      bístrica  -e ž () knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice
  22.      bistríti  -ím nedov., bistrèn ( í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
  23.      bistrovíd  -a -o prid. ( ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
  24.      bístven  -a -o prid., bístvenejši () nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega
  25.      bístvo  -a s () kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA